Poslanci pozdravili dogovor o reševanju evra, želijo njegovo hitro uveljavitev

Pakt za rast, ki bo s 120 milijardami evrov spodbudil investicije v Evropski uniji, enoten nadzor velikih evropskih bank in možnost njihove neposredne dokapitalizacije: to so rezultati srečanja voditeljev EU iz vrha 28. in 29. junija. Večina poslancev je ukrepe za reševanje evra pozdravila kot korak v pravo smer, pri čemer se EU po njihovem mnenju ne bi smela obotavljati pri njihovem uveljavljanju.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je menil, da bodo odločitve sveta pomirile finančne trge, spodbudile gospodarsko rast in okrepile območje evra. Predvsem je pomembno, da dokapitalizacije bank ne bodo oslabile dolžniškega položaja držav, je izpostavil Van Rompuy. Ob tem je menil, da bi moral biti dolgoročni finančni okvir EU za obdobje 2014-2020 usmerjen v rast in ustvarjanje novih delovnih mest.

"Evropska komisija je vedno vztrajala, da morajo prizadevanja za uravnoteženje proračunov spremljati tudi ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti," pa je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Solidarnost gre z odgovornostjo," je poudaril.

Razprava o gospodarski rasti tudi ne more mimo dolgoročnega finančnega okvira EU 2014-2020, je opozoril Barroso, ki je pozval k sprejetju dogovora o tem do konca letošnjega leta. Dotaknil se je tudi predlogov o vzpostavitvi bančne unije, ki je po njegovem mnenju nujen korak na poti k resnični gospodarski in denarni uniji.

Evropski parlament bi moral biti tesno vključen v oblikovanje zakonodaje na teh področjih, saj je le tako mogoče zagotoviti demokratično legitimnost odločitev, je še poudaril predsednik Komisije.

"Načrt za politično integracijo v Evropi še zdaleč ni pripravljen, je pa bil storjen napredek. Priporočila, ki jih je državam EU dala Komisija in predlogi predsednika Van Rompuya gredo v pravo smer, saj kažejo v smer politične Evrope kot glavnega cilja," je menil vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (ELS), Francoz Joseph Daul.

"Spremeniti mormo način delovanja, saj bo drugače Evropa umrla," pa je opozoril vodja socialistov in demokratov (S&D), avstrijski poslanec Hannes Swoboda, ki je kritiziral finskega in nizozemskega predsednika vlade, češ da kljub drugačnim zagotovilom ne podpirata sklepov Evropskega sveta. Swoboda je še poudaril, da EU potrebuje enoten nadzor nad bankami.

Vodja liberalcev (ALDE), Belgijec Guy Verhofstadt pa je dejal, da so si z dogovorom v Bruslju voditelji EU kupili nekaj časa, vseeno pa da je treba delovati takoj. "Septembra bi morali imeti na mizi zakonodajni paket za pravo bančno unijo in integriran proračunski okvir skupaj s skladom za odkup dolgov," je poudaril.

Evropski svet je končno doumel, da nima opravka z dolžniško krizo v državah EU, ampak s krizo valute, je menila vodja Zelenih, nemška poslanka Rebecca Harms. Evro bo lahko obstal le, če bomo šli v smeri skupne proračunske politike, skupnega bančnega nadzora in bančne unije, je opozorila.

Branjenje nacionalnih interesov je še vedno na prvem mestu, kljub evru, pa je rezultate vrha EU analiziral britanski konservativec Martin Callanan. "Podpiram namere vlad, da se borijo za svoje interese, ampak evro ni bil mišljen kot pomoč pri tem," je opozoril.

"Ne moremo se zgolj sprehajati od vrha EU do vrha EU, treba je pogledati na vse državljane Evropske unije, ki so izvolili Evropski parlament, in jim pustiti, da povedo svoje mnenje," pa je poudarila poslanka levice (GUE/NGL), Nemka Gabriele Zimmer.

Nigel Farage (EFD, Velika Britanija) je opozoril, da je bil vrh EU 28. in 29. junija 19. po vrsti od začetka krize. "Čeprav so vsi trdili, da je prišlo do preboja, tega nobeden ne verjame," je bil kritičen poslanec, ki je izpostavil, da mehanizem za reševanje ni verodostojen in ne deluje. Po mnenju Faraga je kriza evra nerešljiva, pomanjkanje vodstvenih sposobnosti pa jo še poslabšuje.