Kaj se je dogajalo na septembrskem plenarnem zasedanju Parlamenta?

Vrhunec plenarnega zasedanja, ki se je v Strasbourgu odvilo med 10. in 13. septembrom, je bil prav gotovo govor predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa o stanju unije, kjer je poslancem predstavil načrte za poglobitev gospodarske in monetarne unije. So pa poslanci govorili še o energetski učinkovitosti, pravicah žrtev kaznivih dejanj in proračunu EU za leto 2013.

Odziv poslancev na Barrosov govor o stanju unije je bil mešan. Večina jih je pozdravila načrte za močnejšo in bolj federalno EU, pogrešali pa so več poudarka na socialnih zadevah.

Poslanci so potrdili direktivo o energetski učinkovitosti, ki od držav EU zahteva prenovo vladnih poslopij z namenom manjše porabe energije. Energetska podjetja bodo morala v skladu z direktivo letno realizirati vse manjšo porabo energije.

Države EU so bile deležne poslanskih kritik zaradi predlaganega krčenja sredstev za raziskave in razvoj v proračunu EU za leto 2013. Poslanci so opozorili, da je to v nasprotju z zavezami voditeljev EU o spodbujanju rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.

Donacije matičnih celic in tkiv morajo biti prostovoljne, brezplačne in v večini primerov anonimne, da bi ne prišlo do komercializacije človeškega telesa, so v resoluciji zahtevali poslanci.

Poslanci so potrdili nova pravila o omejitvi vsebnosti žvepla v ladijskih gorivih. Ta bodo izboljšala kakovost zraka na evropskih obalah in zmanjšala število umrlih zaradi njegovega onesnaženja. Takih smrti je zdaj 50,000 letno.

Žrtve kaznivih dejanj bi morale v vseh državah EU uživati enake osnovne standarde zaščite, so menili poslanci, upravičene pa bi morale biti tudi do brezplačnih podpornih storitev in individualne ocene svojih potreb.

Skupna zunanja in varnostna politika EU bi morala biti koherentna, konsistentna in učinkovita, razpolagati pa bi morala tudi z zadostnimi sredstvi za svoje delovanje, so zahtevali poslanci v resoluciji.

Bančna unija bi morala uživati večjo demokratično legitimnost in sicer tako, da bi Evropski parlament vključili kot enakovrednega zakonodajalca v postopkih njenega vzpostavljanja, so predlagali poslanci.

Litva, Poljska in Romunija naj začnejo ali nadaljujejo neodvisne preiskave o aktivnostih ameriške obveščevalne agencije CIA na svojih ozemljih, so zahtevali poslanci, ki so kritizirali tudi nepripravljenost ostalih držav EU na sodelovanje pri tem vprašanju.  

Parlament je obsodil politično motivirano obsodbo skupine Pussy Riot, rekoč, da je kazen, na katero so bile članice skupine obsojene, nesorazmerna.