Evropa v vesolju: podpora Galileu, Copernicusu in drugim vesoljskim programom 

 
 

Deli to stran: 

Vesoljska tehnologija omogoča mnoge dejavnosti, med drugim komunikacije, kmetijstvo, spremljanje naravnih nesreč in reševanje življenj na morju. Kaj EU počne v vesolju?

EU v vesolju: poslednja meja (infografika) 

Parlament je letos podprl izvajanje evrpske vesoljske strategije, ki vključuje programe, kot so Evropski globalni navigacijski sistem Galileo, program za spremljanje razmer v vesolju SSA, ter Copernicus, vodilni ponudnik podatkov, pridobljenih z opazovanjem zemlje. Evropski vesoljski programi podpirajo evropske raziskave in razvoj, gospodarstvo in končne uporabnike na različnih področjih, med drugim v prometu, kmetijskvu in komunikaicjah.


Evropska vesoljska strategija temelji na poročilu o vzpostavitvi vesoljskega programa Evropske unije in Agencije Evropske unije za vesoljski program, ki ga je pripravil poslanec Massimiliano Salini (PPE, Italija).


Vesoljski proračun za obdobje 2021–2027 znaša 16 milijard EUR in vključuje financiranje programov, kot so Galileo, Copernicus in programa za spremljanje razmer v vesolju. Kljub temu, da vesoljska strategija EU pokriva dejavnosti, ki se odvijajo v vesolju, je njen pomen za delovanje podjetij in vsakdanjik ljudi na Zemlji velik.


„Sodoben, varnejši, konkurenčen, učinkovit in trajnosten prometni sektor je tesno povezan z vesoljskim. Z navigacijskim sistemom in opazovanjem Zemlje so prometne storitve učinkovitejše,“ je pojasnil Salini. „Z učinkovitejšim upravljanjem prometa bomo zmanjšali emisije in se spopadli s podnebnimi spremembami, z razširjeno uporabo dronov izboljšali dostavne in poštne storitve, z boljšimi sistemi sledenja letalom pa zmanjšali hrup in število preklicanih letov.“


Vesoljska tehnologija je nepogrešljiva za številne službe in ima pomembno vlogo pri učinkovitem spopadanju z novimi izzivi, kot so podnebne spremembe, nadzor meja in varnost evropskih državljanov. A zaradi velikih stroškov in zahtevne tehnologije posamične evropske države same težko posežejo po zvezdah.


Evropa je trenutno druga vesoljska velesila na svetu, a vseeno moramo spodbujati vse tesnejše sodelovanje, če želimo ostati med vodilnimi.

Massimiliano Salini (PPE, Italija) 
Izstrelitev evropskega satelita kot del programa za spremljanje okolja Copernicus. ©ESA–Stephane Corvaja, 2017 

„Nov vesoljski program verjame v Evropo. Z njim se bo vodilni položaj Evrope na področjih opazovanja Zemlje, navigacije in tehnoloških raziskav okrepil. Evropa je trenutno druga vesoljska velesila na svetu, a vseeno moramo spodbujati vse tesnejše sodelovanje, če želimo ostati med vodilnimi. V primeru, da bodo tradicionalne vesoljske velesile ostale zelo dejavne, hkrati pa bodo na to področje vstopali novi igralci, ki bodo vse bolj ogrožali konkurenčnost evropskega vesoljskega sektorja, bo to še izredno pomembno.“ je pojasnil Salini.