Usklajevanje gospodarske politike: napredek, a izzivi ostajajo  

 
 

Deli to stran: 

Gospodarske reforme so Evropi prinesle rast, vendar pa na tem področju ostaja veliko nerešenih vprašanj, poudarjajo gostje na konferenci Evropskega parlamenta.

Parlament je gostil konferenco o evropskem semestru, ciklu usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik v EU  

Parlament je organiziral konferenco, na kateri so predstavniki nacionalnih parlamentov držav EU in evropski poslanci ocenili napredek dosežen pri usklajevanju gospodarskih ukrepov in politik med državami. Članice EU ukrepe na področju gospodarstva usklajujejo v postopku, imenovanem evropski semester.



Gospodarski napredek


Udeleženci konference so se strinjali, da so gospodarstva evropskih držav v zadnjih letih v dobri kondiciji. Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je poudaril, da se je v letu 2019 prvič zgodilo, da nobena država v evroobmočju nima deficita, višjega od 3 %.


Marianne Thyssen, komisarka področje zaposlovanja in sociale je temu dodala, da je število trenutno zaposlenih Evropejcev s 240 milijoni večje, kot je bilo kadarkoli do sedaj.


Španska evropska poslanka María del Mar Angulo (EPP): »Evropsko gospodarstvo doživlja 21 zaporednih kvartalov rasti, pri čemer je ustvarilo dodatnih 12 milijonov služb. Ta stabilnost je posledica uspešnega usklajevanja med državami znotraj evropskega semestra.«



Čas za reforme?


Drugi udeleženci so ob tem opozorili, da je prihodnost negotova, saj napovedi Evropske komisije predvidevajo upočasnjevanje rasti. Glavne izzive predstavljajo staranje prebivalstva, digitalizacija, trgovinske vojne in Brexit.


Uwe Feiler iz nemškega parlamenta opozarja: »Pred nami so veliki izzivi, ki postajajo vse resnejši. Države ne smejo prenehati z izvajanjem reform, ki so jih same pomagale oblikovati.«


Evropski komisar Dombrovskis je poudaril pomen reform v posameznih državah: »Nekateri pravijo, da je reforme najlažje izvesti v času krize. To imenujejo »reforme ali smrt«. Ne verjamem, da je to prava pot. Če spremembe uvedeš prej, se lahko izogneš težavam ali pa se ob krizi hitreje pobereš.«


Grški evropski poslanec Dimitris Papadimoulis (GUE/NGL) dodaja, da lahko ukrepi na ravni EU znatno pomagajo izboljšati situacijo v državah. Prav tako se zavzema za obdavčitev velikih spletnih tehnoloških podjetij, saj »lahko s tem denarjem omilimo socialne razlike, ki so v Evropi vedno večje.«



Socialna dimenzija


Veliko govorcev je poudarilo socialni pomen evropskega semestra. Pregled socialnih kazalnikov na primer spremlja, kako dobro države izvajajo socialne politike, njegovi podatki pa so upoštevani tudi v evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik.


Kar tretjina priporočil za ukrepe, ki jih države dobijo v okviru semestra, se nanašajo na področje sociale in izobraževanja. »To je pomembno, saj Evropa niso samo banke in posel. Evropa so ljudje,« razlaga komisarka Thyssen.


Ob tem pa poslanka romunskega parlamenta Gabriela Cretu opozarja, da se vsi ukrepi ne izvajajo enako zavzeto: »Priporočila, ki se nanašajo na finančni sistem, so implementirana 85 %, tista, ki predvidevajo spremembe na področju izobraževanja in socialnih politik pa žal mnogo manj.«


Italijanski evropski poslanec Roberto Gualtieri (S&D) je poudaril, da so po finančni konsolidaciji priporočila in ukrepi v okviru evropskega semestra postali bolj uravnoteženi, saj državam dopuščajo večjo fleksibilnost ter vsebujejo več ukrepov iz področja sociale. Parlamente nacionalnih držav pa poziva, naj tesneje sodelujejo z Evropskim parlamentom, saj lahko tako kakovost predlogov izboljšajo.