EU potrebuje finančno policijo in varuha za preprečevanje pranja denarja 

 
 

Deli to stran: 

Odbor za finančni kriminal in davčne utaje priporoča ustanovitev evropske finančne policije in varuha za preprečevanje pranja denarja.


Odbor Evropskega parlamenta za finančni kriminal, davčne utaje in izogibanje davkom (TAX3) je izdal zaključno poročilo, v katerem izpostavlja, da EU potrebuje evropsko finančno policijo, ki bi delovala pod okriljem Europola. Imela bi vsa potrebna pooblastila za čezmejne preiskave sumov kaznivih dejanj s področja finančnega kriminala in utaje davkov.


Odbor tudi predlaga ustanovitev evropskega varuha za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, saj naj bi sedanja ureditev in pomanjkanje sodelovanja med državami oteževala preiskave in kršiteljem omogočala nezakonito delovanje.


Po ocenah letno na ravni EU zaradi pranja denarja ponikne 110 milijard evrov, kar je približno 1 % celotnega bruto domačega proizvoda EU.


Evropski parlament je poseben odbor o finančnem kriminalu, davčnih utajah in izogibanju davkom (TAX3) ustanovil po več razkritjih v zadnjih petih letih (Luxleaks, panamski dokumenti, Football leaks in rajski dokumenti). Delovati je začel 1. marca 2018.


Soporočevalec poslanec Luděk Niedermayer (EPP, Češka) opozarja, da imajo primeri pranja denarja skoraj vedno mednarodne razsežnosti. »Zaradi pomanjkanja sodelovanja in izmenjave podatkov med pristojnimi organi držav je pranje denarja pogosto težko preprečiti. Primeri niso opaženi in obravnavani dovolj zgodaj, ne postanejo predmet preiskav. Pogosto ni jasno, kdo naj preiskavo sploh začne.«


»To je privedlo do številnih lukenj v zakonu, pristojni organi pa zadev ne zaznajo«, je povedal drugi soporočevalec v postopku, poslanec Jeppe Kofod (S&D, Danska). »To smo dobro dokumentirali v delu našega odbora, ugotovitve pa predstavili v zaključnem poročilu in priporočilih za ukrepanje.«



EU naprodaj?


Poročilo odbora prav tako kritizira 18 držav članic EU, ki ponujajo t.i. zlate vizume. Sistem mednarodnim kriminalcem pogosto odpira vrata do prostega bivanja, gibanja in poslovanja v Evropi.


Po ocenah naj bi države v zameno za investicije v EU v zadnjem desetletju izdale kar 100.000 vizumov in 6000 potnih listov. Večino prejemnikov prihaja iz Rusije ali iz držav pod močnim ruskim vplivom.


Programi tujim vlagateljem ponujajo številne davčne olajšave in finančne koristi, poleg tega pa omogočajo tudi dostop do prostega pretoka ljudi in kapitala po vsej EU, kar še dodatno omogoča pranje denarja in izmikanje plačilu davkov.


Pretresljive ugotovitve


Leto dni trajajoča preiskava parlamentarnega odbora ugotavlja, da »ima Evropa sistemski problem s pranjem denarja in utajo davkov,« dodaja Kofod. »Uspešno smo ustvarili najbogatejši in najprivlačnejši enotni trg na svetu, s prostim pretokom kapitala in storitev. Vendar pa še zmeraj nimamo efektivnega sistema za sodelovanje na področju čezmejnega nadzora in kazenskega pregona.«


Kot najbolj pretresljivo ugotovitev odbora Niedermayer izpostavlja količino domnevno opranega denarja, sodelovanje bank v procesu in (ne)pripravljenost nekaterih držav na dosledno izvrševanje evropskih predpisov v svoji zakonodaji.


»Žal je še ena pretresljiva ugotovitev močan odpor nekaterih držav, ki si ne želijo potrebnih sprememb in strožjih predpisov, s katerimi bi lahko močno koristili evropski družbi,« nadaljuje Niedermayer. »Pri tem gre predvsem za vzpostavitev končnega sistema DDV, enotne stopnje za davek od dobička pravnih oseb, pravičnega sistema obdavčitve digitalnih storitev in še nekatere druge predloge, ki jih nekatere države preko Evropskega sveta blokirajo.«



Prihodnji koraki


Evropski parlament je po razpravi na plenarnem zasedanju v Strasbourgu 26. marca končnpo poročilo podprl.