Globalizacija: Vpliv na zaposlovanje in EU 

 
 

Deli to stran: 

Kaj ima EU od globalizacije in kako se spopada z negativnimi posledicami za zaposlovanje?

Globalisation - Photo by Soo Ann Woon  

Globalizacija ustvarja nove priložnosti, na drugi strani pa lahko privede tudi do izgube delovnih mest. Zato je obvladovanje negativnih učinkov globalizacije in izkoriščanje njenih priložnosti ena izmed glavnih prioritet Evropske unije.


Ker svetovni trendi včasih močno prizadenejo lokalno gospodarstvo v Evropi (npr. izgube zaposlitev ob stečajih nekoč velikih podjetij), je potrebno zagotoviti nova delovna mesta in razvoj panog, ki bodo v prihodnosti ostale relevantne in Evropi prinašale dodano vrednost, ob tem pa tudi zagotoviti primerno socialno zaščito delavcev.



Zaposlitvene priložnosti v Evropi


Število zaposlitev, ki jih ustvarja evropski izvoz v tretje države se že nekaj časa povečuje. Leta 2000 je bilo v Evropi na račun izvoza zaposlenih 21.7 milijona ljudi, leta 2017 pa že 36 milijonov. V povprečju vsaka milijarda izvoženega blaga v tretje države ustvari 13.000 zaposlitev v EU.


Te zaposlitve niso omejene samo na podjetja, ki izdelke proizvajajo in izvažajo, pač pa tudi na njihove dobavitelje in izvajalce storitev. Izvoz v države izven EU v Sloveniji ustvarja 140.000 zaposlitev, nadaljnjih 51.000 pa je zaradi skupnega evropskega trga povezanih z izvozom iz drugih držav EU. To pomeni, da je na izvoz v države izven EU vezanih kar 19 % vseh zaposlitev v Sloveniji.


Delež visoko izobraženih delavcev v zaposlitvah, povezanih z izvozom, se povečuje, ob tem pa so te zaposlitve v povprečju tudi 12 % bolje plačane.



Negativne posledice globalizacije


Globalizacija prinaša večjo konkurenco, kar pogosto privede do združitev, selitev proizvodnje ali stečajev manj konkurenčnih podjetij.


Pri tem so v Evropi najbolj na udaru panoge, ki se zanašajo na nizko kvalificirano delovno silo, predvsem tekstilstvo, usnjarstvo, izdelava čevljev, kovinarstvo in proizvodnja enostavnih izdelkov. Pri tem prihaja do selitve proizvodnje v tretje države, kjer je delovna sila cenejša, za proizvodnjo pa taka podjetja ne potrebujejo veliko visoko usposobljenih strokovnjakov.


Selitve proizvodnje v tretje države so pogosto izpostavljene kot eden izmed glavnih problemov evropskega gospodarstva v prihodnosti, vendar pa številke kažejo, da se izgube zaposlitev zaradi tega razloga v EU konstantno zmanjšujejo. V zadnjih letih so te prakse še prisotne v državah vzhodne Evrope, med tem ko na zahodu zaradi uspešnega prestrukturiranja gospodarstva do njih skoraj več ne prihaja.

Čeprav so skupne posledice odpiranja svetovnega gospodarstva za evropske države pozitivne, pa žal pogosto prinašajo odpuščanja in izgube zaposlitev. Delavci in njihove družine ob takih dogodkih potrebujejo veliko časa in truda, da se uspešno prekvalificirajo in najdejo nove zaposlitve v panogah, ki jim ponujajo perspektivno prihodnost.




Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji


Za zmanjševanje negativnih posledic globalizacije in zmanjšanje brezposelnosti je EU leta 2006 ustvarila Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. Sklad zagotavlja pomoč delavcem, kadar izgubijo zaposlitev zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini - na primer zaradi posledic svetovne gospodarske in finančne krize, ali pa ko velika podjetja prenehajo delovati ali preselijo proizvodnjo v tujino.


Sklad lahko sofinancira različne projekte in ukrepe, kot so pomoč pri iskanju zaposlitve, svetovanje o poklicni poti, izobraževanje in usposabljanje, mentorstvo ali spodbujanje podjetništva in pomoč pri ustanavljanju novih podjetij. Zagotovi lahko tudi nadomestila za usposabljanje, mobilnost in preselitev, nadomestila za življenjske stroške ter podobno podporo. Dolgoročni namen takih ukrepov je prekvalificiranje presežnih delavcev v panoge, ki v Evropi ponujajo perspektivno prihodnost.


Sredstva sklada se lahko aktivirajo, kadar posamezno podjetje odpusti več kot 500 delavcev (vključno z dobavitelji in proizvajalci v poproizvodni fazi) ali kadar v določeni panogi iz ene ali več sosednjih regij brez dela ostane veliko število delavcev.


Od leta 2007 je pomoč sklada pridobilo 150.000 delavcev in 3369 brezposelnih mladih v skupni vrednosti 630 milijonov evrov. V Sloveniji je sklad namenil sredstva v pomoč presežnim delavcem Mure.



Več o globalizaciji in Evropi: