Kako izkoristiti globalizacijo: Odziv EU 

 
 

Deli to stran: 

Zaradi globalizacije je svet med seboj vse bolj povezan. Zna Evropska unija izkoristiti priložnosti, ki jih takšna povezanost prinaša?

EU je skupaj s Kitajsko in ZDA ena izmed treh največjih igralcev v svetovni trgovini.  

Evropska trgovinska politika 

Skupna trgovinska politika državam EU omogoča več vpliva v bilateralnih pogajanjih in v mednarodnih telesih, kot na primer v Svetovni trgovinski organizaciji.

Evropsko trgovinsko politiko je sestavljajo trije glavni elementi: 

• trgovinski sporazumi s tretjimi državami, s katerimi odpiramo nove trge in ustvarjamo priložnosti za evropska podjetja,
• trgovinska pravila, s katerimi evropske proizvajalce ščitimo pred nepošteno konkurenco in
• članstvo EU v Svetovni trgovinski organizaciji, ki predpisuje mednarodna trgovinska pravila. Posamične države so prav tako članice organizacije, vendar pa se Evropska komisija v njej pogaja v skupnem imenu.

Skupna trgovinska politika v izključni pristojnosti Evropske unije, kar pomeni, da EU v imenu držav članic sprejema trgovinske sporazume in oblikuje trgovinsko zakonodajo.

Evropsko zakonodajo na področju trgovine in investicij oblikujeta Evropski parlament, ki zastopa interese ljudi, in Evropski svet, ki zastopa interese držav članic. Mednarodni trgovinski sporazumi lahko stopijo v veljavo le, ko jih z glasovanjem potrdi Evropski parlament.

Več o evropski trgovinski politiki preberite v članku Kako deluje trgovinska politika EU?



Globalizacija – priložnost za EU?

Evropska unija je ob Kitajski in ZDA ena izmed največjih igralk na svetovnem trgovinskem trgu. Izvoz EU predstavlja kar 15 % celotnega izvoza na svetovni ravni.

Več kot 36 milijonov evropskih služb je odvisnih od izvoza izven meja EU. V povprečju vsaka milijarda evrov izvoza v tretje države ustvari več kot 13.000 zaposlitev v Evropi.

Mednarodna trgovina pomeni več konkurence, kar sicer zaradi nižjih cen in večje izbire koristi potrošnikom. Po ocenah na letni ravni mednarodna trgovina evropskim potrošnikom na letni ravni prihrani približno 600 evrov na osebo.

Več o koristih globalizacije preberite v članku Facts: the benefits of economic globalisation in Europe


Negativne posledice za zaposlovanje

Po drugi strani pa globalizacija prinaša izzive, povezane z zaposlovanjem. Pritisk konkurence iz tretjih držav lahko privede do stečajev podjetij in izgubo zaposlitev.

V Evropi so najbolj ranljive panoge tekstilstvo, čevljarstvo, usnjarstvo ter obdelava kovin in proizvodnja kovinskih izdelkov, ki po večini zahtevajo nižje izobraženo delovno silo.

Za zmanjšanje negativnih učinkov globalizacije je Evropska unija leta 2006 ustanovila Sklad za prilagoditev globalizaciji. Namenjen je pomoči delavcem, ki so ostali brez služb.



Sklad zagotavlja pomoč delavcem, kadar izgubijo zaposlitev zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini - na primer zaradi posledic svetovne gospodarske in finančne krize, ali pa ko velika podjetja prenehajo delovati ali preselijo proizvodnjo v tujino.

Sklad lahko sofinancira različne projekte in ukrepe, kot so pomoč pri iskanju zaposlitve, svetovanje o poklicni poti, izobraževanje in usposabljanje, mentorstvo ali spodbujanje podjetništva in pomoč pri ustanavljanju novih podjetij. Zagotovi lahko tudi nadomestila za usposabljanje, mobilnost in preselitev, nadomestila za življenjske stroške ter podobno podporo. Dolgoročni namen takih ukrepov je prekvalificiranje presežnih delavcev v panoge, ki v Evropi ponujajo perspektivno prihodnost.

Več o tem preberite v članku Globalizacija: Vpliv na zaposlovanje in EU



Zaščita človekovih pravic

Evropska unija s pomočjo trgovinskih sporazumov zagotavlja spoštovanje temeljnih človekovih pravic v tretjih državah, ki svoje izdelke prodajajo na evropskem trgu.

Tako je na primer v Evropo prepovedan uvoz izdelkov, ki vsebujejo minerale, izkopane na konfliktnih območjih, ter izdelkov ali storitev, ki bi lahko pripomogli k mučenju, suženjskemu delu ali trgovini z ljudmi. Prav tako je v Evropo prepovedan uvoz predmetov, ki se lahko uporabijo v namene kršenja človekovih pravic, kot na primer vohunskih ali mučilnih naprav.



Leta 2017 je Evropski parlament predlagal pravila, ki vsem proizvajalcem tekstilnih izdelkov v tretjih državah nalagajo, da spoštujejo pravice delavcev. Leta 2016 je izdal resolucijo, ki omogoča sledenje dokazom o otroškem ali prisilnem delu ter daje prednost trgovanju z državami, ki upoštevajo višje standarde zaščite delavcev in varovanja človekovih pravic.