Sovražna propaganda: metode se nenehno spreminjajo 

 
 

Deli to stran: 

»Najbolj smo lahko zaskrbljeni nad dogajanjem na spletnih družbenih omrežjih,« svari poročevalka, zadolžena za področje dezinformacij

Sovražno nastrojena propaganda, ki želi spodkopati Evropsko Unijo, lahko vpliva na izid prihajajočih volitev v Evropski parlament.  

Sovražno nastrojena propaganda, ki želi spodkopati Evropsko Unijo, lahko vpliva na izid prihajajočih volitev v Evropski parlament. Poslanci so posebej zaskrbljeni nad dogajanjem na spletnih družbenih omrežjih, zato predlagajo paket ukrepov, s katerimi bi lahko omejili obseg dezinformacij. O tem smo se pogovarjali z Anno Fotyga, poljsko poslanko iz Skupine evropskih konzervativcev in reformistov ter avtorico poročila Evropskega parlamenta o strateškem komuniciranju EU zoper sovražno propagando.


Parlament poziva k strožjim ukrepom proti dezinformacijam

Širjenje dezinformacij glede na poročilo, ki so ga poslanci z glasovanjem potrdili na marčevskem plenarnem zasedanju, postaja vse bolj kompleksno in agresivno, predvsem zaradi pojava novih orodij (npr. aplikacije za osebno sporočanje, optimizacija spletnih strani, manipulacija fotografij, zvočnih ter video posnetkov, …). Poročilo obsoja vse bolj agresivno vedenje Rusije, Kitajske, Irana in Severne Koreje, ki želijo po prepričanju poslancev spodkopati enotnost in kredibilnost EU in evropske demokracije ter suverenost evropskih držav, podpirati ekstremistične skupine in vplivati na izide volitev. S tem želijo omejiti geopolitično moč Evrope, kar je v njihovem strateškem interesu.


Pogovor s poročevalko Anno Fotygo


Kako varne so evropske volitve pred vmešavanjem tretjih strani, kibernetskimi napadi in sovražno propagando?

Govorimo o 27 vzporednih volilnih sistemih v državah članicah EU; vsak izmed njih je lahko tarča napadov s strani različnih sovražnih igralcev. Ti se lahko poslužujejo različnih metod, med najpogostejšimi so uporaba botov, algoritmov, umetne inteligence ali t.i. trolov. Med pogostimi orodji dezinformacijskih kamnij v času volitev sta tudi uporaba lažnih računov in kibernetski napadi. Prepričana sem, da so po nedavnih razkritih poizkusih vmešavanja v izide volitev in referendumov po svetu države začele ocenjevati možne šibke točke njihovih volilnih sistemov in razmišljati o možnih ukrepih. Vendar pa grajenje sposobnosti za boj proti dezinformacijam in ozaveščanje ljudi, da lahko takšne prakse zaznajo, terja svoj čas, poleg tega pa se tudi orodja sovražnih igralcev nenehno razvijajo. Zato smo nekaj konkretnih ukrepov uvedli tudi na ravni Evropske unije. Imamo na primer kodeks ravnanja za boj proti dezinformacijam na spletu, ki zagotavlja transparentnost političnega oglaševanja in spodbuja odločne ukrepe proti lažnim profilom na spletnih družbenih omrežjih.


Kaj moramo še izboljšati?

Ne smemo biti samo reaktivni, razmišljati moramo korak naprej. Več pozornosti moramo posvetiti zlonamerni uporabi umetne inteligence. Na drugi strani pa prav tako raziskavam in razvoju umetne inteligence, s katero bomo lahko takšne prakse učinkovito preprečevali.

V boju proti dezinformacijam je pomembno, da javno izpostavimo storilce takih dejanj, da povemo tudi, kdo jih financira in kakšne cilje želijo s tem doseči. Vendar samo to ne bo dovolj, gre za robusten problem in če se želimo v Evropi z njim učinkovito spopasti, se ga moramo lotiti s širokim naborom ukrepov.


73 %  ; državljanov EU skrbijo neresnične ali napačne informacije na spletu. V Sloveniji je nad tem zaskrbljenih 63 % vprašanih.


So kar se tiče dezinformacijskih kampanji določene države v EU bolj ranljive kot druge?

Agresivne dezinformacijske aktivnosti so del širše strategije. Informacijsko bojevanje, ki spremlja vojaške ofenzive, moramo jemati skrajno resno. Ruske dezinformacijske kampanje se najbolj usmerjajo na vzhodno Ukrajino in Krim, vendar pa ciljajo tudi druge države, v katerih zaznajo kulturne, zgodovinske, jezikovne ali politične napetosti in povezavo z Rusijo. Projekt EUvsDisinfo je razkril več kot 4000 primerov takšnih dezinformacijskih kampanj, ki za dosego svojih ciljev izrabljajo zelo različne tematike.

Kako naj se borimo proti dezinformacijam, obenem pa ne spodbujamo cenzure ali omejujemo svobode govora?

Kot poudarjamo v našem poročilu, sta svoboda govora in medijska pluralnost osrednji del trdne, demokratične družbe in kot taki najboljše orožje v boju proti dezinformacijam in sovražni propagandi. Cenzura bi Evropi v vsakem primeru škodila. Zato poudarjamo pomen zdravega pluralnega medijskega trga in transparentnosti lastništva medijev. Največja skrb, ki jo omenjamo v poročilu, so spletna družbena omrežja. Zavedamo se, da je lahko ukinjanje sumljivih računov razumljeno kot cenzura, zato morajo biti takšna dejanja strogo upravičena.

85 %  ; državljanov EU meni, da so lažne novice v njihovi državi problem, 83 % jih meni tudi, da so lažne novice problem za demokracijo. 88 % Slovencev verjame, da so lažne novice problem tudi v naši državi, 86 % pa, da so na splošno problem za demokracijo.

Strokovnjaki se strinjajo, da imajo dezinformacijske aktivnosti danes, ko digitalna orodja omogočajo hitro in poceni širjenje informacij po spletu, mnogo večji učinek kot v preteklosti.