Tehnološke velikane je treba primerno obdavčiti 

 
 

Deli to stran: 

Predsednik posebnega odbora za davčne utaje Petr Ježek (ALDE) meni, da so davčne stopnje za nekatera digitalna podjetja prenizke.

Poslanec Pert Ježek 

Posebni odbor za davčne utaje bo svoje poročilo pripravil do marca 2019, pri čemer njegovo delo gradi na ugotovitvah, do katerih so prišli poslanci v okviru preiskave škandala z davčnimi nepravilnostmi Panama Papers. Pogovarjali smo se s predsednikom odbora, češkim poslancem Petrom Ježkom.

 

Nov odbor se bo osredotočil na finančni kriminal, izogibanje in utaje davkov.

 

Da, nadaljevali bomo delo prejšnjih posebnih odborov na področju davkov. Posvetili se bomo davčnim goljufijam, ki so jih razkrili Paradise Papers, preučili ukrepe za obdavčevanje digitalnih podjetij in se posvetili praksi prodaje državljanstev v nekaterih državah članicah.

 

Kaj bi morala EU storiti na področju davkov?

 

Preverili bomo, kako je mogoče obdavčiti digitalno gospodarstvo, saj ni obdavčeno primerno. Ne gre za kriminal, ampak za to, da zakonodaja danes ne omogoča obdavčevanja digitalnega gospodarstva po stopnjah, ki so ustrezne. Davčne stopnje za digitalna podjetja so veliko nižje od davčnih stopenj, ki so jim podvržene druga podjetja.

 

Nekatera ameriška tehnološka podjetja tako več kot polovico svojih prihodkov ustvarijo izven ZDA, davke pa plačujejo v ZDA.

 

Kako verodostojni so davčni sistemi v EU?

 

Odvisno. V moji Češki te zadeve ne zanimajo skoraj nikogar, medtem ko v drugih državah članicah državljane utaje in izogibanje davkom skrbijo. Če državljani menijo, da niso obravnavani pošteno, da se lahko nekateri davkom izognejo, to seveda spodkopava zaupanje v celotni finančni sistem in vladanje na splošno.

 

Primer multinacionalk je zelo poveden. Te ne bi smele prodajati svojih izdelkov ali storitev, naj gre za avtomobile ali podatke, v eni državi EU, davke pa plačevati v drugi državi članici ali celo izven EU. To nima smisla, ampak globalizacija in nove tehnologije to omogočajo.

 

Imamo nekaj predlogov, ki bi takšno ravnanje preprečili, npr. skupno konsolidirano davčno osnovo za podjetja. Države članice se morajo odločiti, ali bodo zakonodajo podprle. V EU so države, ki jim nepregledni davčni sistemi koristijo, zato takšne predloge blokirajo. Upam pa, da bodo pritiski drugih držav EU, Evropskega parlamenta, predvsem pa državljanov prispevali k temu, da zakonodajo vendarle sprejmemo.

 

Novinarji in žvižgači igrajo ključno vlogo pri razkrivanju utaj davkov in finančnega kriminala. Kaj bo EU naredila, da jih zaščiti?

 

Evropska komisija je nedavno objavila predlog zakonodaje za zaščito žvižgačev. Preučiti je treba različne ukrepe, kot so finančna nadomestila in zakonske varovalke, v primeru, da jim zaradi razkrivanja nepravilnosti grozi izguba službe. Med državami EU pa glede zaščite tistih, ki opozarjajo na nepravilnosti, obstajajo razlike.