Proračun EU: več prožnosti za več ukrepov na področjih varnosti, priseljevanja 

 
 

Deli to stran: 

Države Evropske unije so leta 2013 potrdile dolgoročni finančni okvir unije za obdobje 2014-2020. Parlament je takrat vztrajal, naj se finančni okvir na polovici mandata, torej letos, znova oceni: je za ukrepe, ki jih je treba sprejeti na področju varnosti, priseljevanja in spodbujanja gospodarske rasti, v proračunu EU res zagotovljenega dovolj denarja? Parlament meni, da mora biti proračun EU dovolj prožen, da hitro in učinkovito nakaže denar tja, kjer je potreben.

Glasovanje o novi uredbi o bolj prožnem izvajanju dolgoročnega finančnega okvira EU bo 5. aprila na plenarnem zasedanju.


Dolgoročne finance EU


Dolgoročni finančni okvir EU uokvirja vsakoletne proračune unije za sedem let. V pogajanjih o finančni perspektivi EU 2014-2020 je Parlament zahteval, naj bo ta dovolj prožna, da bo omogočala preusmerjanje denarnih sredstev na področja, kjer se EU sooča z največjimi izzivi.


Parlament je v pogajanjih uspel; zakonodaja o dolgoročnih financah EU mu namreč daje možnost, da na sredini trajanja finančnega okvira opravi razpravo in oceni, kam je potrebno prednostno vlagati evropska sredstva.


Odbor za proračun je tako 27. marca, po uspešnih pogajanjih z državami članicami, sprejel priporočila o spremembah dolgoročnega finančnega okvira EU z namenom, da prihodnje letne proračune EU prilagodi prednostnim nalogam unije.


Za soočanje s krizami je prožnost nujna


EU ne more imeti fiksnega proračuna za sedem let, bile so potrebne spremembe, je zatrdil eden izmed poročevalcev, poljski poslanec Jan Olbrycht (ELS). Parlament je po njegovih besedah uspel s svojo zamislijo o bolj prožnem proračunu; če se pojavi kriza, ki bi jo države članice rade rešile na ravni EU, imajo zdaj možnost, da to podprejo z več evropskimi sredstvi iz skupne evropske malhe.


»Obstaja razkorak med velikimi načrti v zvezi s priseljevanjem, varnostjo, vlaganji in mladimi ter majhnimi vsotami, ki so za to namenjene v proračunu,« ob tem opozarja druga poročevalka, francoska poslanka Isabelle Thomas (S&D).


Parlament je sicer podprl predlog Evropske komisije o šestih milijardah več sredstev za spodbujanje rasti in delovnih mest ter ukrepe na področjih priseljevanja in varnosti v naslednjih nekaj letih.


Novembra bosta poročevalca predstavila še prve predloge Parlamenta v zvezi z naslednjim dolgoročnim finančnim okvirom EU po letu 2020.

Finance EU 
  • dolgoročni finančni okvir za najmanj pet let 
  • finančni okvir EU 2014-2020: 963,5 milijarde evrov 
  • prvi finančni okvir, ki ima manj sredstev kot njegov predhodnik