Deli to stran: 

  • Poslanci so se zavzeli za več sredstev za mlade, raziskave, rast ter delovna mesta in za spopadanje s podnebnimi spremembami 
  • Potrebna so zadostna sredstva za financiranje novih izzivov, kot so migracije, obramba, varnost 
  • Financiranje skupne kmetijske in kohezijske politike se ne sme zmanjšati 
  • Novi lastni viri morajo delno nadomestiti prispevke davkoplačevalcev  

Poslanci so v sredo potrdili svoja stališča o naslednjem večletnem proračunu EU, vključno z določitvijo obsega sredstev za posamezne programe EU.

Parlament je potrdil svojo »enotnost in pripravljenost« na pogajanja z ministri držav članic EU o večletnem finančnem okvirju (MFF) za obdobje 2021-2027. Hkrati obžaluje, da niso države članice naredile »nobenega posebnega napredka« pri iskanju skupnega stališča.


Poslanci vidijo predlog MFF, ki ga je predlagala Evropska komisija, kot začetno točko, vendar pa menijo, da predlagan obseg sredstev »ne bo omogočil EU, da izpolni svoje politične zaveze in se odzove na pomembne izzive«. Podprli so naslednje prioritete (seznam ni popoln):


  • določitev proračuna za raziskovalni program Obzorje Evropa pri 120 milijardah evrov v cenah iz leta 2018 (Komisija: 83,5 milijarde evrov);
  • krepitev Naložbenega načrta za Evropo (»Junckerjev načrt«);
  • povečanje financiranja prometne infrastrukture ter malih in srednjih podjetij;
  • ohranitev ravni financiranja tradicionalnih skupne evropske kmetijske politike in kohezijske politike;
  • podvojitev sredstev za spopadanje z brezposelnostjo mladih, potrojitev sredstev za program Erasmus+;
  • določitev prispevka EU k podnebnim ciljem pri najmanj 25 % izdatkov VFO in 30 % takoj, ko bo mogoče, najkasneje do leta 2027.

Nov in enostavnejši sistem lastnih virov


Pri reformi virov lastnih virov EU poslanci poudarjajo, da je trenutni sistem »izjemno kompleksen, nepravičen in netransparenten ter za državljane EU popolnoma nerazumljiv.«


Nov, enostavnejši sistem bi bistveno zmanjšal neposredne prispevke, ki temeljijo na bruto nacionalnem dohodku držav članic, in zagotovil primerno financiranje izdatkov EU. Parlament se tudi strinja z odpravo vseh rabatov in drugih korektivnih mehanizmov.


Poslanci zahtevajo vpeljavo novih lastnih virov, na primer na podlagi nove sheme obdavčitve pravnih oseb (vključno z obdavčitvijo velikih podjetij v digitalnem sektorju), na prihodkih iz sistema za trgovanje z izpusti in na davku na plastiko.


Poudarjajo, da bi morali biti prihodki in odhodki obravnavani v enem paketu.


Vmesno poročilo o MFF 2021–2027, ki so ga sestavili poročevalci Jan Olbrycht (EPP, Poljska), Isabelle Thomas (S&D, Francija), Gérard Deprez (ALDE, Belgija) in Janusz Lewandowski (EPP, Poljska), je bilo sprejeto s 429 glasovi za, 207 proti in 40 vzdržanimi.


Izjave evropskih poslancev iz Slovenije med razpravo


Patricija Šulin (SDS/EPP):

»Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 bo določil smernice glede višine in porabe evropskega denarja po letu 2020, pri čemer se bo poznalo, da Evropsko unijo zapušča druga največja neto plačnica. Cilje, ki so pred nami, bo potrebno doseči, zato bo potrebno zagotoviti zadostna sredstva na področjih, pomembnih za našo prihodnost. Spodbujati moramo raziskave in inovacije za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in nova delovna mesta, vlagati v kohezijo, v izobraževanje in v mlade, še posebej pa vlagati v krepitev varnosti, da se bomo lahko soočali s terorističnimi grožnjami in migracijskimi izzivi. Temeljev hiše ni modro oslabiti, zato moramo ohraniti tradicionalne programe in politike, ki predstavljajo dodano vrednost državam članicam in EU.«


Naslednji koraki


Parlament je vse od sprejema resolucije o MFF, sprejete marca 2018 pripravljen na pogajanja. Pogovori se lahko začnejo takoj, ko bo Svet Evropske unije sprejel skupno stališče. Sprejetje novega MFF zahteva soglasje Parlamenta.


Poslanci pričakujejo, da bo »dober dogovor dosežen pred evropskimi volitvami leta 2019, da se bo mogoče izogniti resnim zaostankom pri zagonu novih programov, do katerih bi lahko prišlo zaradi poznega sprejema finančnega okvirja, kar se je v preteklosti že dogajalo«.


Ozadje


Okoli 94 % proračuna EU je namenjenih državljanom, regijam, mestom, kmetom in podjetjem. Administrativni stroški EU predstavljajo približno 6 % proračuna.