Strožji ukrepi proti pranju denarja in financiranju terorizma

Nova zakonodaja bo lastništvo podjetij in skladov naredila bolj pregledno, omejila bo tudi možnosti anonimnega plačevanja in zamenjave kriptovalut v denar.

Judith Sargentini (levo) in Krišjānis Kariņš
Terrorism financing interview

Parlament bo o zakonodaji glasoval na plenarnem zasedanju 19. aprila. Avtorja parlamentarnega poročila o spremembah direktive EU o pranju denarja sta poslanca Krišjānis Kariņš (ELS, Latvija) in Judith Sargentini (Zeleni/EFA, Nizozemska).

 

Proti terorizmu z več preglednosti

 

V skladu s predlogom zakonodaje bodo podatki o lastništvu podjetij in skladov dostopni vsem, ne le tistim, ki uspejo izkazati verodostojen interes, kot so npr. novinarji ali nevladne organizacije.

 

Nova pravila bodo tudi olajšala izmenjavo podatkov o lastništvu med državami članicami. »Če Europol preganja kriminalca v eni državi članici, bo lahko videl, kje drugje po EU ima še odprte račune,« pojasnjuje poslanec Karinš in dodaja, da morajo banke vedeti, od kod prihaja denar. »Umazan denar uničuje gospodarstvo, lahko pa tudi financira terorizem,« opozarja.

 

Poslanka Sargentini ob tem meni, da lahko teroristi napade organizirajo z zelo malo denarja. »V Evropi lahko najameš avto in ga zapelješ v množico ljudi. To ne stane veliko, edini strošek so plače za vojake Islamske države,« pravi poslanka.

 

Anonimne plačilne kartice in bitcoin

 

Nova pravila znižujejo količino denarja na anonimnih plačilnih karticah z 250 na 150 evrov. »Francoske oblasti so po terorističnih napadih ugotovile, da so teroristi za najem avtomobilov plačali z anonimnimi karticami,« pojasnjuje poslanka Sargentini.

 

Tudi pri kriptovalutah se obetajo spremembe; platforme za trgovanje z njimi in ponudniki virtualnih denarnic bodo sedaj od uporabnikov morali zahtevati osebne podatke. »Svoje stranke bodo morali poznati tako dobro kot banke. To je kar revolucionarno,« meni poslanka Sargentini.

 

»Kriptovalute v evropski finančni sistem vstopijo v trenutku, ko jih nekdo zamenja za evre. Od bank želimo, da se pozanimajo, od kod ta virtualni denar prihaja,« dodaja Karinš.