Deli to stran: 

Več kot 80 % prebivalcev EU ima dostop do spleta, število povezanih naprav se bliskovito povečuje. Kako je z varnostjo? Evropski parlament ji posveča veliko pozornosti.

Kibernetska varnost: 5 največjih groženj  

Že leta 2020 bo večina digitalnih interakcij potekala neposredno med napravami, brez posredovanja ljudi, kar bo mogoče zaradi milijard povezanih naprav, imenovanih »internet stvari«. Hkrati z napredkom tehnologije pa se povečujejo tudi aktivnosti kibernetskih kriminalcev, ki postajajo vse bolj pretkane in kompleksnejše. Zagotavljanje visoke stopnje kibernetske varnosti v Evropi je izziv, s katerim se posamične države in tehnološka podjetja težko spopadajo sama.


EU je zato oblikovala t.i. akt za kibernetsko varnost, ki bo omogočil boljši in učinkovitejši evropski odziv na naraščajoče kibernetske grožnje. Predvideva okrepitev Evropske agencije za omrežja in informacijsko varnost (ENISA). Parlament ga je s 586 glasovi za, 44 proti in 36 vzdržanimi potrdil na plenarnem zasedanju 12. marca.


»Lotevamo se dveh perečih problemov. Prvič, soočamo se z vedno več napadi na ključno infrastrukturo, kar ogroža praktično vse vidike vsakdanjega življenja, na primer oskrbo z vodo in elektriko, ali pa komunikacijska omrežja. In drugič, uporabljamo vse več povezanih naprav, t.i. internet stvari. Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti na varnost. Ali takšne naprave prinašajo varnostna tveganja? Jim ljudje lahko zaupamo?«, je povedala Angelika Niebler (EPP, Nemčija).


Za zagotavljanje visoke stopnje kibernetske varnosti v Evropi bo okrepljena agencija ENISA, ki bo prejela več sredstev za delovanje in večje število zaposlenih strokovnjakov, ob tem pa bo izboljšano tudi sodelovanje med državami. Kibernetski akt prinaša tudi standardizacijo postopka certifikacije IT opreme, ki bo enoten za celotno EU.


Nedavna raziskava javnega mnenja Eurobarometer razkriva, da kar 87 % Evropejcev dojema kibernetski kriminal kot pomemben izziv za notranjo varnost EU, večina vprašanih pa tudi skrbi, da bi sami lahko postali žrtve takih dejanj.


Ljudje lahko za zaščito pred grožnjami največ naredimo sami. Uporabniki tehnologije morajo biti seznanjeni z razpoložljivostjo varnostnih posodobitev, z obstoječimi odkritimi grožnjami in priporočljivimi varnostnimi nastavitvami. Predlagani akt predvideva večjo dostopnost do varnostnih informacij, kar lahko pripomore k višji ravni zaščite uporabnikov.


»Kibernetski napad WannaCry je leta 2017 paraliziral več kot 200.000 informacijskih sistemov po vsej EU. Razkril je številne šibke točke in pokazal, kako potrebni so ukrepi za izboljšanje kibernetske varnosti. S kibernetskim aktom polagamo temelje za ustrezen razvoj tega področja. Evropa lahko s pravim razvojem postane vodilna svetovna sila kibernetske varnosti,« dodaja Nieblerjeva.