Begunska kriza: Premestitve so skupna moralna, politična dolžnost
Poslanci so bili 16. maja kritični do držav, ki ne želijo sprejeti 160.000 prosilcev za azil, da bi Grčiji in Italiji olajšale breme begunske krize.
Lani se je v Sredozemlju utopilo več kot 5000 ljudi, med njimi tudi mnoge ženske in otroci, ki so želeli zatočišče pred vojno in revščino poiskati v Evropski uniji.
Grčija in Italija sprejmeta največ beguncev in priseljencev v EU. Da bi jima olajšale breme, je EU sprejela odločitev, v skladu s katero bi do letošnjega septembra 160.000 prosilcev za azil iz Grčije in Italije premestili v druge države EU. To se zelo verjetno ne bo zgodilo. Poslanci so bili v razpravi 16. maja kritični do zavlačevanja držav.
Do 11. maja so ostale države EU iz Grčije in Italije namreč sprejele le 18.148 prosilcev za azil.
Ob tem so poslanci tudi opozorili, da mehanizem premeščanja beguncev sam ne more rešiti begunske krize.
Nizozemski poslanec Jeroen Lenaers (ELS) je odsotnost predstavnikov malteškega predsedstva EU označil za sramoto in dodal: »Nikoli nisem bil zagovornik kvot, ampak v zadnjem letu in pol se je izkazalo, da prostovoljni sistem ne deluje.«
»Grčija in Italija ne zmoreta organizirati pritoka beguncev,« pa je menila Helga Stevens (ECR, Belgija). Po njenem mnenju severnih držav EU ni mogoče kriviti zato, da sistem ne deluje. Opozorila je, da nekatere države ne spoštujejo dublinske uredbe, ki ureja obravnavo prošenj za azil v EU.
»Škandalozno pomanjkanje politične volje«
Avstrijska poslanka Angelika Mlinar (ALDE) je poudarila, da pri sprejemanju prosilcev za azil ne gre za to, ali so države te ljudi zmožne sprejeti. »Gre za vprašanje volje. Skrajni čas je, da začno države spoštovati zaveze, ki so jih sprejele,« je dejala. Jordanija, Libanon in Turčija so lahko sprejele milijone beguncev, je še opozorila.
Svoje zaveze v zvezi s sprejemanjem prosilcev za azil izpolnjujeta le Malta in Finska, pa je opozorila italijanska poslanka Cécile Kyenge (S&D).
Evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopoulosa je vprašala, kaj se bo zgodilo, če države EU do septembra ne bodo sprejele svoje kvote beguncev. Evropska komisija se ne bo obotavljala in bo začela postopke zaradi kršenja evropske zakonodaje, se je glasil odgovor.
»Ne gre za vprašanje zmožnosti, težava je izključno v škandaloznem pomanjkanju politične volje. Govorimo o ljudeh, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, o otrocih brez spremstva, ki sami životarijo v prenapolnjenih taboriščih,« je dejala poslanka nemških Zelenih Ska keller.
Samo lani je za zaščito v EU zaprosilo 63.300 mladoletnih brez spremstva. 57 odstotkov prošenj je bilo registriranih v Nemčiji.
Premestitve niso dovolj
Poslanka Keller je menila, da je treba vzpostaviti skupna pravila in pravne poti za obravnavo prošenj za azil. Poslanka Kyenge se je zavzela za varne in zakonite kanale priseljevanja in učinkovito vključevanje priseljencev v družbo.
»Vsak prosilec za azil, ki je prišel s pomočjo tihotapcev ljudi, bi moral biti poslan nazaj v varno okolje v regijo, od koder je prišel,« je bila odločna poslanka Stevens.
Njena nizozemska kolegica iz poslanske skupine ENF Auke Zijlstra pa je nevladne organizacije obtožila, da delajo z roko v roki s kriminalnimi združbami. »Teh migrantov ne bi smeli premestiti, saj s tem spodbujamo kaznivo ravnanje,« je menila.
Nepovezani poslanec Zoltán Balczó iz Madžarske pa je opozoril, da je priseljevanje nevarnost za kulturo in identiteto Evrope. Kljub temu poslanec pričakuje, da bo EU »nadaljevala s spodbujanjem uničujočih ekonomskih migracij iz revnih, zaostalih držav.«
»Naša skupna moralna in politična dolžnost«
»Premestitve so mnogokrat zreducirane na številke. Ne smemo pa pozabiti, da govorimo o ljudeh, ki potrebujejo zaščito. Naša moralna in politična dolžnost je, da to zaščito dobijo kakor hitro je mogoče in to na način, ki ga bo EU zmogla,« je dejal komisar Avramopoulos.
Poslanci bodo o resoluciji o premestitvah beguncev glasovali 18. maja.
Več
-
(odpre se na novem zavihku)
Posnetek razprave
-
(odpre se na novem zavihku)
Priseljevanje, skupni izziv (zbirka prispevkov)
-
(odpre se na novem zavihku)
Infografika
-
(odpre se na novem zavihku)
Brifingi EP Think Tank
- Koraki v postopku
