Podatki o azilu in migracijah v EU
Na migracije v EU vplivajo krize, kot sta pandemija covida-19 in ruska agresija v Ukrajini.
Kliknite za infografiko
Odpri v novem oknu
Omejitve gibanja, ki so jih države uvedle zaradi pandemije koronavirusa, so krepko zmanjšale migracije, leta 2021 pa je število migrantov pričelo znova naraščati. V zadnjem času je povečevanje deloma posledica ruske vojne v Ukrajini. V prihodnosti bi lahko imele vpliv tudi podnebne spremembe.
Pomanjkljivosti azilnega sistema EU, ki jih je leta 2015 izpostavil prihod več kot milijona prosilcev za azil in migrantov, ostajajo. Septembra 2020 je Komisija predstavila pakt o migracijah in azilu, Parlament pa se je posvetil pripravi predlogov za oblikovanje pravičnejše in učinkovitejše evropske azilne politike. Aprila 2023 je Parlament odobril svoje stališče glede pakta in je pripravljen na začetek pogajanj s Svetom.
V nadaljevanju smo zbrali podatke o migracijah v Evropi, o tem, kdo so begunci, kakšne ukrepe sprejema EU za reševanje begunske krize in koliko sredstev namenja za to.
Več o ukrepih EU glede migracij
Definiciji: Kdo je begunec? Kdo je prosilec za azil?
Prosilci za azil so ljudje, ki uradno zaprosijo za azil v drugi državi, ker se bojijo, da je v njihovi domači državi njihovo življenje ogroženo. Trenutno morajo ljudje, ki prihajajo iz držav izven EU, zaprositi za zaščito v državi EU, v katero najprej vstopijo. Ko vložijo prošnjo, postanejo prosilci za azil (ali iskalci azila). Šele, ko državni organi odobrijo prošnjo, prosilec prejme status begunca ali drugo obliko mednarodne zaščite.
Begunci so ljudje, ki se utemeljeno bojijo, da bodo preganjani na podlagi rase, vere, narodnosti, politike ali zato, ker spadajo v določeno družbeno skupino, in jih je kot takšne sprejela in prepoznala država gostiteljica. V EU direktiva o pogojih za azil določa smernice za dodeljevanje mednarodne zaščite tistim, ki jo potrebujejo. Marca 2022 je Parlament podprl aktivacijo direktive o začasni zaščiti - prvič, odkar je leta 2001 stopila v veljavo - da bi lahko ljudje, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, takoj prejeli zaščito.
Več o vzrokih migracij
Prošnje za in dodelitve azila v EU
Leta 2022 je bilo v EU zabeleženih malo manj kot milijon (965.665) prošenj za azil, kar je 52,1-odstotka več kot leta 2021 in največ po letu 2016. Na vrhuncu migracijske krize v letih 2015-2016 je število prosilcev doseglo 1.221.690.
Leta 2022 je v EU za azil prvič zaprosilo 881.220 ljudi, kar je 64-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej (537.355).
Države, v katerih se je leta 2022 relativno najbolj povečalo število prosilcev, ki so tam prvič zaprosili za azil, so Irska (+421,8 %), Hrvaška (+367,9 %) in Avstrija (+181,4 %). Največ iskalcev azila je zabeležila Nemčija, kjer je bilo oddanih 24,7 % vseh prvih prošenj za azil v EU v letu 2022. Sledile so ji Francija (15,6 %), Španija (13,2 %) in Avstrija (12,1 %). Najmanj prvih prošenj za azil je bilo na Madžarskem (45 prosilcev), Slovaškem (500 prosilcev) in v Latviji (545 prosilcev).
Največ prošenj za azil so vložili Sirci, Afganistanci, Venezuelci in Turki - skupaj skoraj 40 % vseh prvih prošenj za azil. Število prosilcev za azil iz Sirije se je z nekaj manj kot 100.000 v letu 2021 povečalo na 131.970. Vendar pa je njihov delež med vsemi prosilci znašal 15 %, kar je manj kot leta 2021, ko je znašal 18,4 %. Afganistanci so predstavljali 12,9 % vseh prosilcev v EU. Prosilci iz Venezuele in Turčije so predstavljali po skoraj 6 % prošenj.
Države EU so leta 2022 odobrile skupno 384.245 prošenj, kar je 40 % več kot leta 2021. Približno 44 % jih je dobilo status begunca (22 % več kot leta 2021), 31 % subsidiarno zaščito (48 % več) in 25 % humanitarno zaščito (72 % več).
Vojna v Ukrajini je povzročila porast števila migrantov v Evropo
Zaradi ruskega napada na Ukrajino je moralo zapustiti domove na milijone ljudi. Od začetka vojne do julija 2022 je bilo po podatkih agencije Združenih narodov za begunce zabeleženih več kot 20 milijonov prehodov meje iz Ukrajine. Do danes sta nejveč ukrajinskih beguncev sprejeli Nemčija in Poljska.
Od 4. marca 2022 Ukrajinci, ki bežijo pred rusko invazijo, prejmejo začasno zaščito, saj je EU sprožila direktivo o začasni zaščiti. Gre za izjemen ukrep v primeru množičnega ali skorajšnjega množičnega prihoda razseljenih oseb iz držav nečlanic EU, ki se ne morejo vrniti v svojo matično državo.
Nezakoniti prehodi meje in smrti migrantov na poti v Evropo
V letih 2015 in 2016, na vrhuncu migrantske krize, je bilo zabeleženih več kot 2,3 milijona nelegalnih prehodov zunanjih meja.
Januarja 2022 bilo po ocenah 330.000 nelegalnih prehodov meje, kar je največ od leta 2016.
Prečkanje Mediterana ostaja najbolj smrtonosno med vsemi štirimi glavnimi migracijskimi potmi v Evropo. Leta 2022 je bilo zabeleženih 1400 mrtvih ali pogrešanih oseb.
Sredstva EU za področje migracij
Urejanje migracij je prioritetna naloga EU že vrsto let. Uvedenih so bilo več ukrepov za upravljanje migracijskih tokov in za izboljšave azilnega sistema.
V času begunske krize leta 2015 je EU močno povišala sredstva za ukrepe za upravljanje migracij ter azilne in integracijske politike. Za upravljanje z migracijami in mejami je v proračunu EU za obdobje 2021-2027 namenjenih 22,7 milijarde evrov (v cenah iz leta 2018), v letih 2014-2020 je bilo za migracije in azil namenjenih 10 milijard.
Število beguncev po svetu
Število beguncev po vsem svetu se je povzpelo na 108,4 milijonov. Med njimi je 40 odstotka otrok.
Največ beguncev danes gostijo Turčija, Iran, Kolumbija, Nemčija in Pakistan. Države z nizkimi in srednje visokimi dohodki gostijo 76 odstotkov vseh beguncev na svetu.
Preverite podatke o številu beguncev v posameznih državah EU (UNHCR).
