Azilna in begunska kriza v EU: dejstva in številke 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Deli to stran: 

Migrantski tokovi, ki so Evropo prizadeli v letih 2015 in 2016, so se polegli. V infografiki predstavljamo zadnje podatke o številu beguncev in prosilcev za azil.

Leta 2015 je za azil v EU zaprosilo več kot milijon ljudi; tako se je v Evropi začela begunska kriza, ki je razgalila slabosti skupnega evropskega azilnega sistema. Parlament je zato oblikoval ukrepe za pravičnejšo in bolj učinkovito azilno politiko EU.

V nadaljevanju smo zbrali podatke o migracijah: o tem, kdo so begunci, kakšne ukrepe sprejema EU za reševanje begunske krize in koliko sredstev namenja za to.



Kdo je begunec? Kdo je prosilec za azil?

Prosilci za azil so ljudje, ki uradno zaprosijo za azil v drugi državi, ker je v njihovi državi njihovo življenje ogroženo.

Begunci so ljudje, ki imajo dobro utemeljen strah pred preganjanjem zaradi svoje rase, religije, nacionalnosti, političnih prepričanj ali pripadnosti določeni socialni skupini in jih je kot takšne priznala njihova država gostiteljica. EU v direktivi o pogojih za status begunca določa smernice za podelitev mednarodne zaščite tistim, ki jo potrebujejo.

Državljani tretjih držav morajo za azil zaprositi v tisti državi članici, kjer prvič stopijo na ozemlje EU. Ko izpolnijo prošnjo za azil postanejo prosilci za azil. Status begunca ali drugo obliko mednarodne zaščite dobijo v primeru, da to odobrijo oblasti države gostiteljice.



Odločitve o azilu v EU

V letu 2018 je bilo v EU (plus Norveška in Švica) vloženih 634.700 prošenj za mednarodno zaščito; to je manj kot leta 2017 (takrat skupno 728.470) ter približno polovico manj od leta 2016, ko jih je bilo 1,3 milijona.

Države EU so leta 2018 priznale mednarodno zaščito skoraj 333.400 prosilcem za azil, kar je skoraj 40 % manj kot leta 2017. Največ prosilcev za azil je bilo iz Sirije, sledita Afganistan in Irak.



Nezakoniti prestopi zunanje meje EU

Po podatkih evropske mejne in obalne straže je v letih 2015 in 2016 bilo 2,3 milijona nezakonitih prestopov zunanjih meja EU. Leta 2018 je število nezakonitih prestopov zunanjih meja EU upadlo na 150.114, najmanj v zadnjih petih letih in kar 92 % manj kot na vrhuncu begunske krize.

Vendar pa to število ni enako številu oseb, ki so v Evropo vstopile nezakonito, saj lahko ena oseba mejo prestopi večkrat, kar pomeni, da je številka nezakonitih vstopov v EU še nekoliko manjša.

V letu 2018 so kontrolorji zunanje meje vstop v Evropo zavrnili 471.155 ljudem. Nekateri poizkušajo v Evropo vstopiti tudi preko tveganega in nezakonitega prečkanja Sredozemskega morja. V prvi polovici leta 2019 je Evropo preko morja želelo nezakonito doseči 24.000 ljudi, pri tem pa jih je 600 izgubilo življenje. Na vrhuncu begunske krize leta 2015 je to pot poskušalo ubrati več kot milijon migrantov.



Nezakoniti migranti v EU

Leta 2015 je v EU nezakonito prebivalo 2,2 milijona ljudi. Leta 2016 jih je bilo 984.000, leta 2018 pa je število upadlo na 600.000.

Čeprav so številke mnogo nižje, kot so bile pred leti, se pristojne oblasti prizadevajo, da v Evropi ne bo nezakonitih migrantov. Biti nezakonito prisoten v EU pomeni, da se oseba ni ustrezno registrirala v državi gostiteljici, ali pa jo je zapustila, še preden so oblasti odločile o njeni prošnji za azil.



Kaj menijo Evropejci?

Rezultati raziskave evropskega javnega mnenja iz maja 2018 so pokazali, da 72 odstotkov Evropejcev želi, da EU bolj ukrepa na področju priseljevanja, želijo si učinkovitih skupnih, ne posameznih nacionalnih ukrepov. Politika priseljevanja je bila med glavnimi prednostnimi nalogami za Evropejce tudi leta 2017, v prioritetah v debati pred evropskimi volitvami pa je bilo priseljevanje po mnenju ljudi na tretjem mestu, po politikah za gospodarstvo in brezposelnost mladih (kar je bilo na prvem mestu tudi v Sloveniji) ter bojem proti terorizmu.

Zadnja raziskava Eurobarometer (junij 2019) ugotavlja, da so bile migracije peta najpomembnejša tema, ki je vplivala na odločitve volivcev na Evropskih volitvah 2019 (pri 34 % volivcev je na izbiro vplivala tema migracij; najpomembnejše teme so bile gospodarstvo, podnebne spremembe, človekove pravice in demokracija ter prihodnost EU).

V času begunske krize leta 2015 je EU močno povišala sredstva za ukrepe za omejevanje migracij ter azilne in integracijske politike. V prihajajočih pogajanjih za sestavo proračuna EU po letu 2020 se bo Evropski parlament zavzemal za še dodatno povišanje sredstev za ukrepe na področju priseljevanja.

Več o odzivu EU na begunsko krizo.



Koliko beguncev je na svetu?

Glede na podatke Agencije za begunce Združenih narodov je bilo leta 2018 vsak dan v povprečju 37.000 ljudi prisiljenih, da zapustijo svoj dom. Največ beguncev danes gostijo Turčija, Pakistan, Uganda in Sudan. Razvite države gostijo samo 16 % vseh beguncev na svetu.

V zgornji infografiki najdete zadnje podatke o številu vlog za azil v EU (Eurstat) ter podatke o številu beguncev v posamičnih državah EU (UNHCR).