Priseljevanje v Evropo 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Deli to stran: 

Priseljevanje, azil, begunska kriza: kako se EU sooča s povečanim številom priseljencev?

Afganistanski begunci prihajajo na obalo grškega otoka Lesbos. ©UNHCR/Achilleas Zavallis  

Močno povečan prihod beguncev in drugih migrantov v Evropo leta 2015 je zahteval enoten odziv EU.

Evropska unija za boljše soočanje z begunsko krizo ukrepa:

  • s politikami za zakonito in nezakonito priseljevanje
  • z reformo skupnega evropskega azilnega sistema
  • z ukrepi za večjo varnost zunanjih meja EU


Evropa je se v zadnjih letih bila primorana odzvati na največji migracijski izziv v njeni zgodovini. Leta 2015 se je na ozemlju EU registriralo 1,25 milijonov prosilcev za azil, od takrat se je številka prepolovila; leta 2018 je bilo tako prosilcev za azil 581.000. 116.647 ljudi je leta 2018 v Evropo prispelo preko morja, v 2015 pa je bilo takih več kot milijon. Leta 2018 je število ilegalnih prestopov zunanje meje EU upadlo na 150.114, kar je najnižje število od vrhunca migracijske krize leta 2015.

Čeprav so migracijski tokovi manjši, pa je večletna kriza izpostavila slabosti in šibke točke evropske migracijske politike. Evropski parlament zato predlaga reformo azilnega sistema, bolj učinkovite ukrepe za nadzor nad nezakonitim priseljevanjem in močno povečanje varovanja zunanjih mej EU.


Begunska kriza v EU: dejstva in številke


Evropska politika priseljevanja

Evropska politika priseljevanja pokriva tako zakonito kot nezakonito priseljevanje. Pri zakonitem priseljevanju EU določi pogoje za zakonit vstop v EU in prebivanje na njenem ozemlju. Države članice lahko omejijo število ljudi iz tretjih držav, ki vstopajo na njihov trg dela, torej iščejo službo.

Proti nezakonitemu priseljevanju EU ukrepa s politiko vračanja nezakonitih priseljencev. Ta je skladna z zavezami EU na področju temeljnih pravic.

Integracija priseljencev je v domeni držav članic; tukaj nacionalne zakonodaje niso usklajene. Lahko pa EU nacionalne ukrepe za vključevaje priseljencev v družbo podpre finančno.

Evropski parlament je poleg Sveta EU, ki predstavlja države članice, na področju politike priseljevanja enakopraven zakonodajalec v EU. Te pristojnosti je Parlament dobil z Lizbonsko pogodbo leta 2009.


Več podrobnosti o evropski politiki priseljevanja


Evropska azilna politika

Od leta 1999 naprej EU oblikuje skupni evropski azilni sistem. Gre za:

  • usklajena pravila za podelitev statusa begunca v vseh državah članicah
  • pravila, ki določajo, katera država članica je odgovorna za presojo prošnje za azil
  • skupne standarde za pogoje sprejema beguncev in priseljencev
  • partnerstva in sodelovanje z državami, ki niso članice EU

Od leta 2005 Evropski parlament o azilni zakonodaji odloča enakopravno s Svetom EU.


Več podrobnosti o evropski azilni politiki