Napoteni delavci: za kaj gre? 

 
 

Deli to stran: 

Parlament je spremenil direktivo o napotenih delavcih tako, da bo ščitila delavce in preprečila nepošteno konkurenco med njimi v EU.

Parlament je v pogajanjih o direktivi z državami članicami zahteval, da delavci, napoteni v državo gostiteljico iz drugih držav, za svoje delo dobijo plačilo pod pogoji, ki veljajo za domače delavce, in v skladu s kolektivnimi pogodbami, ki veljajo v državi gostiteljici. Ustrezne spremembe direktive je Parlament sprejel 29. maja 2018.

 

Če bodo napoteni delavci na tujem delali več kot 24 mesecev, bo po preteku tega roka zanje veljala celotna delovnopravna zakonodaja države gostiteljice.

 

»Treba je zaustaviti dirko proti dnu na evropskem trgu dela. V prihodnje bodo kolektivni dogovori veljali tudi za napotene delavce. Zagotovili bomo spoštovanje načela enakega plačila za enako delovno mesto,« je pred glasovanjem dejala poročevalka, nizozemska poslanka Agnes Jongerius (S&D).

 

 

Pravično plačilo in socialna zaščita

 

Cilj reforme direktive o napotenih delavcih je slednjim zagotoviti ustrezno raven socialne zaščite, hkrati pa vzpostaviti pogoje za pošteno konkurenco med delodajalci iz različnih držav EU.

 

Podjetja lahko svoje storitve ponujajo po vsej EU, pri čemer za to ne rabijo v vsaki državi, kjer delujejo, odpreti podružnice. S seboj v drugo državo članico s seboj pripeljejo delavce, da opravijo delo oz. storitev.

 

Ti delavci so zaposleni v skladu z delovnopravno zakonodajo države, od koder prihaja podjetje. Spadajo pod sistem socialne zaščite svoje države in ne države gostiteljice.  

 

Napotovanje delavcev je najbolj pogosto v gradbeništvu (42 odstotkov vseh napotenih delavcev v EU), sledita mu proizvodnja (21,8 odstotka) in vzgoja, zdravstvo ter socialne storitve (13,5 odstotka).

 

Ljudje, ki se iz svoje države preselijo v drugo državo EU in tam dobijo delo, niso napoteni delavci. Njihova zaposlitev namreč spada pod delovnopravno in socialno zakonodajo države, kjer so zaposleni.

 

Konkurenca, ki temelji na cenejši delovni sili

 

Direktiva o napotenih delavcih je bila sprejeta leta 1996. Vsebuje nabor pravic za napotene delavce, od minimalnega plačila preko najdaljšega dovoljenega delovnega časa do števila plačanega dopusta.

 

Delodajalci napotenim delavcem ne rabijo izplačati več od minimalne plače, ki jo z zakonodajo določa država gostiteljica. To pomeni, da lahko napoteni delavci v primerjavi z lokalnimi zaslužijo tudi do polovico manj denarja za enako delo, opozarja Evropska komisija.

 

Skupaj z luknjami v zakonodaji, ki omogočajo ustanavljanje slamnatih podjetij, lahko takšna ureditev spodbudi nepošteno konkurenco med podjetji v EU.

 

»Dogovor, ki smo ga dosegli, je politično jasen: izboljšati zaščito delavcev in omogočiti konkurenco pod enakimi pogoji za vsa podjetja na notranjem trgu,« je po glasovanju odbora za zaposlovanje o spremembah direktive o napotenih delavcih dejala poročevalka, francoska poslanka Elisabeth Morin-Charitier (ELS).

 

Napoteni delavci: številke

 

Leta 2015 je bilo v EU 2,05 milijona napotenih delavcev. V primerjavi z letom 2015 to pomeni povečanje za 41,3 odstotka. Napoteni delavci sicer predstavljajo 0,9 odstotka vseh delavcev v EU.

 

Nemčija, Francija in Belgija sprejmejo okoli 50 odstotkov vseh napotenih delavcev v EU.