Ukrepi EU za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov 

 
 

Deli to stran: 

Globalno segrevanje in klimatske spremembe so ena največjih groženj, s katerimi se spopada naša civilizacija. Kaj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v različnih panogah počne EU?

EU želi do 2030 svoje izpuste zmanjšati za najmanj 40 odstotkov.. ©AP Images/European Union-EP 

Da bi preprečili nevarne podnebne spremembe se je Evropska unija v okviru pariškega podnebnega sporazuma zavezala, da izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjša za 40 % v primerjavi z letom 1990.

Novembra 2018 je Evropska komisija predstavila dolgoročno strategijo, po kateri lahko EU do leta 2050 postane podnebno nevtralno gospodarstvo, za dosego tega cilja pa predlagala osem različnih poti. Voditelji držav članic bodo na majskem zasedanju Evropskega sveta strategijo pričakovano podprli, Evropski parlament pa je pred tem izglasoval resolucijo s svojimi priporočili. Poslanci v njej pozivajo države, da naj zastavljene cilje za zniževanje emisij še povišati, ob enem pa predlagajo, da bi vsaj 35 % evropskih sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju, namenili za projekte, ki podpirajo okoljske cilje.

Infografika: Kako EU uresničuje cilje podnebne politike?

Za dosego podnebnih zavez je EU sprejela vrsto ambicioznih zakonodajnih predlogov.



Sistem trgovanja z izpusti za industrijo

Sistem trgovanja z izpusti stremi k omejitvi izpustov, saj velikim podjetjem predpisuje, da morajo pridobiti dovoljenje za vsako tono CO2, ki ga izpustijo v ozračje. Podjetja lahko ta dovoljenja kupijo na dražbah, obenem pa obstajajo olajšave, ki vzpodbujajo inovacije in vlaganje v razvoj.

Evropski sistem trgovanja z izpusti je do sedaj največji tovrsten sistem trgovanja na svetu. Obsega približno 45 % vseh evropskih izpustov toplogrednih plinov in regulira 11.000 elektrarn in velikih tovarn. Cilj sistema je znižanje emisij za 43 % glede na vrednosti iz leta 2005.

Več o reformi evropskega sistema za trgovanje z izpusti in o tem, kako deluje.



Omejevanje izpustov iz drugih sektorjev

Nekatere panoge, kot na primer promet, kmetijstvo, poraba energije za stavbe in ravnanje z odpadki niso vključene v sistem trgovanja z izpusti, vendar pa prispevajo k skoraj 60 % celotnih izpustov v EU.

Izpusti iz teh panog bi se naj do leta 2030 v primerjavi z 1990 zmanjšali za 30 %. To lahko dosežemo s pomočjo nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki so postavljeni glede na GDP držav. Tiste z manj prihodki in sredstvi bodo za doseganje ciljev dobile evropsko pomoč.

Kakšni so cilji za posamične države preverite v članku Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v EU do leta 2030.



Upravljanje z gozdovi

Gozdovi v Evropi vsako leto vsrkajo 10,9 % vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih proizvedemo v EU. Za boj proti podnem bim spremembam lahko potencial gozdov še bolje izkoristimo.

Nova zakonodaja močno omejuje izpuste, ki so posledica krčenja gozdov. Od držav zahteva, da v primerih, ko neobdelano zemljo namenijo dejavnostim, ki proizvajajo izpuste toplogrednih plinov, to kompenzirajo s povečanjem gozdnih površin v državi ali z boljšim upravljanjem obstoječih gozdov.

Kako gozdovi iz ozračja črpajo CO2, preverite v infografiki.



Zmanjševanje avtomobilskih izpustov

Avtomobili in kombiji proizvedejo 15 % vseh izpustov toplogrednih plinov v Evropi. Parlament je potrdil zakonodajo, ki do leta 2030 predpisuje 37,5 % zmanjšanje izpustov CO2 za nove avtomobile in 31 % za nove kombije, ki se prodajajo v Evropi. Parlament tudi podpira ukrepe, raziskave in razvoj, ki poleg bencina in dizla podpirajo uporabo drugih pogonskih sredstev.

Več avtomobilskih izpustih CO2 in o tem, so električna vozila res čistejša alternativa, preverite v infografiki. Razlago novih ciljev glede zmanjševanja izpustov CO2 najdete v članku.