Kako do poštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano? 

 
 

Deli to stran: 

Kmetije in mali pridelovalci so v verigi preskrbe s hrano v odnosu do velikih podjetij v podrejenem položaju. Da bi jih bolje zaščitili, parlament omejuje nepoštene trgovinske prakse.

Nepoštene trgovinske prakse lahko ogrozijo obstoj manjših predelovalcev hrane 

Nepoštene trgovinske prakse se žal pojavljajo v vseh sektorjih, še posebej pogoste pa so v verigi preskrbe s hrano, saj so kmetje pogosto tarča velikih ekonomskih pritiskov.

Manjši dobavitelji nimajo dovolj velike pogajalske moči, zato so pogosto prisiljeni sprejeti slabe pogoje in nizke odkupne cene izdelkov. V torek so poslanci v Evropskem parlamentu na glasovanju potrdili novo direktivo, ki zagotavlja pravičnejšo obravnavo kmetov in manjših pridelovalcev s strani velikih trgovskih sistemov.

Direktiva prepoveduje uporabo najbolj škodljivih nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano, da bi zagotovila pravičnejše pogoje poslovanja za mala in srednja živilska ter kmetijska podjetja. Poleg tega predlog vključuje učinkovite določbe o izvrševanju: v primeru ugotovljenih kršitev lahko nacionalni organi naložijo sankcije.


Kaj so nepoštene trgovinske prakse? 
  • Nepoštene trgovinske prakse so prakse med podjetji, ki odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja in so v nasprotju z dobrovernim in poštenim ravnanjem. Običajno jih en trgovinski partner enostransko uporabi v razmerju do drugega.  
  • Veriga preskrbe s hrano je še posebej izpostavljena nepoštenim trgovinskim praksam zaradi velikih razlik v pogajalski moči. 

Nepoštene trgovinske prakse lahko ogrozijo obstoj manjših predelovalcev hrane, ki se morajo soočati z mnogo nižjimi donosi, kot so predhodno načrtovali. Nizke odkupne cene jim prav tako onemogočajo vlaganje v tehnološki razvoj in opremo, si čemer bi lažje sledili potrebam trga in visokim zahtevam prodajalcev glede kakovosti in izgleda produktov.



Kaj prinaša nova ureditev?


Nova evropska direktiva uvaja minimalne standarde zaščite malih pridelovalcev na področjih, kjer se v verigi preskrbe s hrano najpogosteje pojavljajo nepoštene trgovinske prakse. Pravila v enaki meri veljajo tudi za dobavitelje iz tretjih držav. Izrecno prepovedujejo:


  • odlaganje plačil za živila, ki se hitro pokvarijo,
  • preklice naročil v zadnjem trenutku,
  • enostranske ali za nazaj veljavne spremembe pogodb,
  • prisiljevanje dobaviteljev k plačilu zavrženih izdelkov,
  • zavračanje pogodb v pisni obliki.

Nekatere praske, kot na primer vračanje neprodanih izdelkov dobaviteljem, dodo dovoljene samo na podlagi sporazuma med obema stranema.


88 %  ; vprašanih Evropejcev meni, da je potrebno okrepiti moč kmetov v verigi preskrbe s hrano (Eurobarometer 2018)


Države bodo same določile organ, ki bo na njihovem ozemlju skrbel za spoštovanje pravil. Lahko bo izvajal preglede in v primeru kršitev izrekal kazni.


Preden vstopijo v veljavo, mora nova pravila potrditi še Svet EU (države članice).