Evropski parlament si prizadeva za enakopravnost spolov v EU  

 
 

Deli to stran: 

EU si že od nekdaj prizadeva za enak položaj moških in žensk. Enakopravnost spolov je vključena v vse evropske politike, velja pa tudi za tretje države, ki vstopajo v dogovore z EU.

Foto: Brooke Cagle, Unsplash  

Kako EU pomaga preprečevati neenakosti?

Že od ustanovitve naprej si EU prizadeva za enakopravnost spolov, kar se odraža predvsem v evropskih socialnih politikah. Prepoved diskriminacije je del temeljne pogodbe o Evropski uniji.




Že leta 1957 je v Rimsko pogodbo, temeljno listino za nastanek Evropske unije, vključila člen 119, ki določa, da morata biti oba spola za opravljeno delo enako plačana.

Na podlagi tega je EU sprejela zakonodajo, ki preprečuje neupravičene razlike med spoloma, ob tem pa tudi izdaja priporočila državam ter skrbi za financiranje projektov, ki podpirajo enakopravnost spolov.


Enakost spolov na delovnem mestu

Leta 2019 so bila sprejeta nova evropska pravila na področju starševskega in skrbniškega dopusta, ki omogočajo boljše ravnotežje med družinskimi in poklicnimi dejavnostmi, brez potrebe po izbiranju med enim ali drugim. Spodbijajo aktivno participacijo žensk na delovnem mestu in ponujajo več vzpodbud, da starševski dopust koristijo tudi očetje.



Evropska zakonodaja o enakosti spolov na delovnem mestu:  
  • pravila na področju zaposlovanja (enako plačilo, socialne pravice, pogoji dela in nadlegovanje) 
  • pravila na področju samozaposlitve in podjetništva (enako plačilo, socialne pravice) 
  • pravica do materinskega in starševskega dopusta  

Parlament tudi poziva k konkretnim ukrepom za znižanje razlike v plači in pokojninah med moškimi in ženskami. Povprečna razlika v plačah med moškimi in ženskami je v EU 16 odstotkov, pokojnine moških so v Sloveniji pa so v povprečju za 17,4 odstotke višje od pokojnin žensk. Delež žensk, ki živijo v revščini, višji od deleža moških.




Razlika med moškimi in ženskami je še posebej velika na področju informacijskih tehnologij, kar je glede na dejstvo, da ta predstavlja industrijo prihodnosti, še posebej zaskrbljujoče.

V Evropi se manj žensk odloča za študij informacijsko-komunikacijskih tehnologij, zaradi česar so posledično tudi manj zastopane na trgu delovne sile. Sektor je leta 2016 v EU zaposloval 8,2 milijona ljudi, od teh je bilo le 16,7 odstotkov žensk.

Evropski parlament je zato sprejel resolucijo za krepitev vloge žensk in deklet s pomočjo digitalnega sektorja, ki evropske države poziva, na j pripravijo ukrepe v podporo vključevanju in udeležbi žensk v informacijski družbi,, vključno s promocijo izobraževanja in študijskih programov ter zagotavljanjem enakega plačila za opravljeno delo.





Ženske v politiki

Evropski parlament je januarja 2019 v poročilu o spodbujanju načela enakosti med spoloma evropske politične stranke in njihove nacionalne članice pozval, naj na listah za evropske volitve 2019 zagotovijo enakovredno zastopanje obeh spolov.

V prejšnjem mandatu je parlament pozval k ukrepom za preprečevanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in v političnem življenju in se močno zavzemal za enakovredne možnosti žensk pri zasedanju vodilnih položajev.

Evropski parlament ima tudi poseben odbor za pravice žensk in enakost spolov.

V Evropskem parlamentu zastopanost žensk z leti sicer narašča. Od leta 1952 do 1979 evropski poslanci niso bili neposredno izvoljeni, pač pa so bili zastopani kot delegati nacionalnih parlamentov. V tem času je bilo v Evropskem parlamentu v več kot 20 letih zgolj 31 ženskih predstavnic.

Leta 1979 so potekale prve neposredne evropske volitve, po katerih je prvi sklic demokratično izvoljenega parlamenta sestavljalo 15.2 % žensk. Od tedaj se je odstotek poslank zviševal po vsakih volitvah, v trenutnem sklicu jih je 41 %.

Zastopanost žensk v Evropskem parlamentu je nad svetovnim povprečjem nacionalnih parlamentov ter tudi nad povprečjem nacionalnih parlamentov v Evropi.

Enakopravnost spolov je sicer vključena v vse evropske politike, poleg tega pa velja tudi za tretje države, ki vstopajo v dogovore z EU. Tako na primer mednarodni in trgovinski sporazumi, ki jih sklepamo z državami po vsem svetu, vključene člene, ki zapovedujejo spoštovanje načel enakopravnosti in pravičnega plačila. Držati se jih morajo vse države tretjega sveta, ki želijo skleniti sporazume z EU.




Več o evropskih socialnih politikah: