Zaposlovanje in socialne zadeve

Skoraj milijon delavcev vsako leto začasno zapusti svojo domačo državo, saj jih njihovi delodajalci zaposlijo v tujini. Evropska komisija želi okrepiti pravila, ki urejajo napotitve delavcev v tujino in njihove pravice. Poslanci bodo v sredo dopoldan o tem razpravljali z evropskima komisarjema za zaposlovanje Lászlóm Andorjem in gospodarstvo Ollijem Rehnom.

V Evropski uniji v revščini živi 80 milijonov ljudi, 16 odstotkov prebivalstva. Kaj so do sedaj storile države EU, da bi odpravile revščino, in kakšne ukrepe nameravajo sprejeti v prihodnje? O tem je bilo govora na konferenci o revščini in socialni izključenosti, ki je oktobra potekala v poljskem Krakovu. Belgijski poslanec Frédéric Daerden (S&D) je za člane odbora za zaposlovanje ta teden povzel njene sklepe.

Čeprav je bila gospodarska rast povsod po svetu v desetletju pred krizo dokaj močna, pa to še ne pomeni, da so od nje vsi pridobili enako. Neuravnotežena rast je namreč še poglobila neenakosti, je prejšnji teden predsednikom političnih skupin v Parlamentu razložil direktor Mednarodne organizacije dela (ILO) Juan Somavia. Čas je, da se začno vlade posvečati realnemu gospodarstvu in ustvarjanju dostojnih delovnih mest.

Poslanci so se na plenarnem zasedanju v Strasbourgu prejšnji teden posvetili tudi vprašanju brezdomstva. "Gre za najhujšo obliko izključenosti iz družbe," je opozorila francoska socialistka Pervenche Berès, njena kolegica iz francoskih Zelenih Karima Dalli pa je poudarila, da je naloga držav EU, da zaščitijo najšibkejše.

S takšno ali drugačno obliko invalidnosti v Evropski uniji živi 80 milijonov ljudi, kar je 16 odstotkov prebivalstva. Zaradi svoje zmanjšane mobilnosti in invalidom neprilagojenih storitev ti ljudje nimajo enakih možnosti za uspeh v življenju kot drugi. Pogovarjali smo se z madžarskim poslancem Ádámom Kóso (EPP), ki je kljub svoji gluhoti končal študij prava, postal odvetnik, nato pa še prvi gluhi poslanec v Evropskem parlamentu. Sedaj bi rad vrata odprl še drugim.

Oblike družin se vse hitreje spreminjajo, zato je treba zakonodajo prilagoditi na tak način, da bo vsem oblikam družin, predvsem tistim z enim staršem, olajšala življenje, so se na ponedeljkovi predstavitvi mnenj o položaju mater samohranilk strinjali poslanci. Več storitev za enostarševske družine in uvedba minimalnega dohodka bi bila koraka v pravo smer.

V Evropski uniji danes pod pragom revščine živi skoraj 85 milijonov ljudi, pri čemer je gospodarska kriza tveganje, da ljudje postanejo revni, le še povečala. Agora državljanov o revščini, ki je 27. in 28. januarja v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju združila evropske poslance, člane civilne družbe in posameznike v težkem socialnem položaju, je skušala odgovoriti na vprašanje, kako se lahko Evropska unija bori proti temu pojavu.

Lansko leto je bilo v Evropski uniji posvečeno boju proti revščini, medtem ko bodo letos posebne pozornosti deležni prostovoljstvo in več kot 100 milijonov evropskih prostovoljcev. EU želi ustvariti ugodnejše pogoje za njihovo delo ter ozavestiti evropske državljane o pomenu prostovoljstva in organizacij, ki se s tem ukvarjajo. O izzivih, s katerimi se te soočajo, smo se pogovarjali z irsko poslanko Marian Harkin (ALDE), tudi samo zagreto prostovoljko in vodjo skupine podobno mislečih poslancev.

Rojstvo, smrt, družina, poroka, včasih tudi ločitev: to so izkušnje, ki v življenju skoraj nobenemu niso prihranjene. Vsi ti dogodki pa so na tak ali drugačen način tudi pravna vprašanja, še posebej v Evropski uniji, kjer se ljudje veliko selijo med državami z različnimi pravnimi sistemi. To državljanom otežuje življenje. Evropski poslanci so skupaj s svojimi kolegi iz nacionalnih parlamentov ta teden preučevali možnosti, kako proti temu ukrepati.

Boj proti onesnaževanju okolja in podnebnim spremembam, spodbujanje vzdržne gospodarske rasti in zmanjševanje brezposelnosti - zelena delovna mesta lahko znatno prispevajo k doseganju teh ciljev, je prepričana nemška poslanka Elisabeth Schroedter (Zeleni). "Le z vlaganji v energetsko učinkovitost bomo lahko ostali konkurenčni," je prepričana poslanka, ki pa opozarja, da mora biti poskrbljeno zato, da bodo zelena delovna mesta hkrati tudi dobra delovna mesta.