Notranji trg in industrija

Ne zamudite priložnosti za razpravo o spornem sporazumu ACTA na strani Parlamenta na Facebooku, kjer se nam bo v četrtek, 26. aprila, ob 14.30 pridružil predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Zagovorniki sporazuma ACTA trdijo, da bo ta prispeval k boju proti ponarejanju izdelkov in k zaščiti pravic do intelektualne lastnine, kritiki pa opozarjajo, da ACTA predstavlja grožnjo državljanskim svoboščinam in svobodnemu spletu.

Horizon 2020 je program, ki se osredotoča na pospeševanje pretoka idej med znanstveno in gospodarsko sfero, s čimer želi Evropska unija olajšati uporabo znanstvenih dosežkov pri oblikovanju novih izdelkov in storitev. V obdobju 2014-2020 naj bi bilo za te namene na voljo 80 milijard evrov. Poslanci so 20. marca skupaj z znanstveniki in podjetniki razpravljali o tem, kako program kar najbolje izkoristiti za ustvarjanje novih delovnih mest.

Preden lahko mednarodni sporazum o boju proti ponarejanju (ACTA) stopi v veljavo, ga mora prej potrditi Evropski parlament. Ta je nedavno začel z njegovo obravnavo. V tem prispevku objavljamo nazoren grafični prikaz parlamentarnega postopka, ki bo odločil o usodi za marsikoga spornega sporazuma ACTA.

Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) je bil sporen že od začetka. Cilj sporazuma je učinkovitejše uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na mednarodni ravni. Mnoge razvite države so mnenja, da ponarejanje in piratstvo škodi njihovim gospodarstvom. Nasprotniki pa se bojijo, da bo Acta ščitila interese velikih podjetij na škodo pravic državljanov.

Javnost je po podpisu sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA), ki ga je prejšnji teden podpisalo 22 držav EU in predstavniki EU, svojo pozornost usmerila na vlogo Evropskega parlamenta. EP ne more spremeniti besedila sporazuma, pojasnjuje predsednik Odbora za mednarodno trgovino Vital Moreira; lahko pristane nanj ali pa ne, se vzdrži ali pa pozove Sodišče, naj preveri sporazum.

Potem, ko je Evropski parlament konec februarja prejel 2,4 milijona podpisov proti mednarodnemu sporazumu o boju proti ponarejanju ACTA, je postalo jasno, da bodo morali poslanci temeljito preveriti, kako bi utegnil sporazum vplivati ne zgolj na mednarodna prizadevanja za zaščito intelektualne lastnine, ampak tudi na svobodo spleta, dostop do poceni zdravil in pravico do zasebnosti. Preden stopi v veljavo, mora sporazum dobiti zeleno luč Parlamenta.

Kritiki mednarodnega sporazuma proti ponarejanju ACTA trdijo, da bo ta ogrozil državljanske svoboščine in otežil ljudem dostop do generičnih, cenejših zdravil. Preden sporazum vstopi v veljavo, ga morajo potrditi tudi poslanci, Parlament pa je 1. marca o sporazumu organiziral delavnico, na kateri so sodelovali strokovnjaki in predstavniki civilne družbe.

Organizatorji peticije proti mednarodnemu sporazumu o boju proti ponarejanju (ACTA), zbrani okoli nevladne organizacije Avaaz, so danes Evropskemu parlamentu predložili 2,4 milijona podpisov, s katerimi želijo podpisniki opozoriti poslance, da sporazum pomeni grožnjo svobodnemu in odprtemu spletu. Da bi sporazum ACTA stopil v veljavo, ga mora prej potrditi tudi Parlament.

Nafta, plin, premog: vse to so surovine, ki omogočajo ljudem, da se pozimi grejejo in ponoči berejo. Države EU s tretjimi državami sklepajo sporazume o dobavi teh surovin, da bi tako zadostile potrebam svojega prebivalstva po elektriki, ogrevanju in gorivu. Litovski poslanec Krišjānis Kariņš (EPP) se strinja s predlogom Evropske komisije, ki bi omogočil medsebojni vpogled v energetske pogodbe držav EU s tujino, saj bi to EU omogočilo bolj učinkovita pogajanja o oskrbi z energijo.

Za razvoj satelitsko-navigacijskega sistema EU Galileo je treba zagotoviti ustrezno dolgoročno financiranje, medtem ko bi moral biti globalni opazovalni sistem za okolje in varnost (GMES) vključen v dolgoročne finančne načrte unije, v poročilu o evropski vesoljski strategiji zahteva italijanski poslanec Aldo Patriciello (EPP). O poročilu bodo poslanci razpravljali in glasovali v četrtek, 19. januarja.