Prostotrgovinski sporazumi: s kom se pogovarja EU?  

 
 

Deli to stran: 

Evropska unija se dogovarja o tesnejših gospodarskih stikih z mnogimi državami po svetu. Preverite, s katerimi.

map_0_LV_2018 

Pogajalci unije se dogovarjajo o tesnejših gospodarskih stikih z mnogimi državami po svetu. Parlament ima pri sklepanju prostotrgovinskih in gospodarskih sporazumov med EU in tretjimi državami zelo pomembno vlogo: noben sporazum namreč ne more stopiti v veljavo, če ga ne potrdijo tudi poslanci.


Pomen trgovinskih sporazumov

Trgovinski sporazumi so zelo pomembni za evropsko gospodarstvo. EU je največji svetovni uvoznik in izvoznik dobrin, njena aktivnost predstavlja kar 32,15 % svetovnega gospodarstva, kar je več od ZDA (12,01 %) in Kitajske (10,68 %). Prostotrgovinski sporazumi olajšajo pretok blaga in dobrin in ustvarjajo nove poslovne priložnosti za evropska podjetja. S tem se ustvarjajo nova delovna mesta, za potrošnike pa to pomeni večjo ponudbo in nižje cene.


Pomisleki o koristi sporazumov

Obstajajo bojazni, da prostotrgovinski sporazumi škodijo gospodarstvu, saj naj bi povečana konkurenca tujih podjetij ogrožala domača delovna mesta. Vendar pa izkušnje kažejo nasprotno, saj sporazumi pripomorejo k ustvarjanju večjega števila delovnih mest, kot jih zaradi njih usahne.


Prav tako se številni bojijo, da odpiranje trga drugim državam prinaša padec kakovosti izdelkov. Vendar pa EU s svojo pozicijo največjega gospodarstva na svetu predstavlja tako pomemben trg, da je v pogajanjih v odličnem položaju, kar ji omogoča, da svoje visoke standarde uveljavlja tudi za tuje trge. Za evropske poslance so standardi kakovosti izdelkov izredno pomembni in kakršno koli zniževanje evropskih standardov bi pomenilo razlog za zavrnitev predlaganega sporazuma. Evropski pogajalci v sporazume pogosto vključijo tudi klavzule, ki izboljšujejo pravice delavcev in pogoje dela v tretjih državah.


Več o evropskem pristopu do globalizacije


Vrste sporazumov

EU ima z različnimi državami vzpostavljenih mnogo različnih sporazumov. Nekateri se osredotočajo na nižanje carinskih stopenj in odpravo necarinskih ovir za trgovanje med EU in tretjimi državami. Pri slednjih gre predvsem za usklajevanje standardov za izdelke. Tako v EU npr. ne more na trg meso, ki vsebuje določene hormone.


Poleg tega sporazumi urejajo tudi pravila za vlaganje in vzpostavljajo mehanizme za reševanje investicijskih sporov. Podjetja se le lahko tako pritožijo, če menijo, da država krši pravila o vlaganjih.


Trgovinski sporazumi EU: države, s katerimi trenutno potekajo pogajanja 

S kom se pogovarja EU:



Severna Amerika

Trgovinski sporazum s Kanado, poznan pod imenom CETA, je trenutno v preizkusnem obdobju izvajanja, v polno veljavo pa bo stopil, ko ga potrdijo vse države članice EU.


Sporazum TTIP z Združenimi državami Amerike se je zaradi pomislekov o standardih kakovosti izdelkov in mehanizmih za reševanje investicijskih sporov izkazal za zelo kontroverznega. Pogajanja so bila leta 2016 ustavljena.



Azija

O trgovinskem sporazumu z Japonsko poslanci glasujejo na decembrskem zasedanju.


S Kitajsko trenutno ni dogovorov o prostotrgovinskih sporazumih, potekajo pa dogovori o sporazumu o investicijah.


Prav tako potekajo pogajanja z drugimi azijskimi državami:

  • Singapur (poslanci bodo o prostotrgovinskem sporazumu glasovali marca 2019)
  • Malezija (obe strani trenutno ocenjujeta, ali je smiselno nadaljevati pogovore)
  • Vietnam (sporazum je pripravljen za podpis)
  • Indonezija (pogajanja v teku)
  • Tajska (EU je pripravljena nadaljevati pogovore)
  • Filipini (pogovori v teku, a brez datuma prihodnjega kroga pogajanj)
  • Mjanmar (pogovori v teku, a brez datuma prihodnjega kroga pogajanj)
  • Indija (ocenjevanje izkupičkov pogovorov)



Oceanija

Pogajanja za prostotrgovinska sporazuma z Avstralijo in Novo Zelandijo so se pričela junija 2018 in so trenutno v teku.



Južna Amerika

Leta 2016 so se pričela pogajanja za posodobitev obstoječega sporazuma med EU in Mehiko. Aprila 2018 je bil dosežen političen dogovor med obema stranema, pravno besedilo sporazuma pa naj bi bilo pripravljeno do konca leta. Prav tako se EU pogovarja o vzpostavitvi sporazuma s Čilom.


Trgovina s storitvami

Prav tako s 23 državami članicami Svetovne trgovinske organizacije, vključno z EU, potekajo pogajanja o dogovoru o trgovini s storitvami (TiSA). Skupaj te države predstavljajo kar 70 % svetovne trgovine s storitvami.




Vloga Evropskega parlamenta

Vsi trgovinski sporazumi pred vstopom v veljavo zahtevajo soglasje parlamenta. Prav tako morajo biti poslanci ažurno obveščeni o vseh dogajanjih med pogajanji.


Parlament je v preteklosti že dokazal, da ob pomislekih o koristi trgovskih sporazumov za Evropo ne bo okreval z uporabo pravice veta. Leta 2012 je tako na primer blokiral sporazum proti ponarejanju ACTA, ki posledično ni začel veljati.