Humanitarne vize: za skupno rešitev problema migracij 

 
 

Deli to stran: 

Da prosilci mednarodne zaščite ne bi rabili tvegati življenj, parlament razmišlja o predlogu humanitarnih viz

Juan Fernando López Aguilar 

 

V želji, da prosilci za azil pri prihodu v Evropo ne bi tvegali svojih življenj, je parlament Evropski komisiji predlagal pripravo zakonodaje, ki bi prosilcem za mednarodno zaščito na evropski ambasadi ali konzulatu v tujini omogočila pridobitev t.i. humanitarne vize.

Več o predlogu je povedal njegov avtor, španski poslanec Juan Fernando López Aguilar (S&D).



Kaj predvideva predlog o humanitarnih vizah?

Danes več kot 90 % prosilcev za azil v Evropo pride po nelegalnih poteh. Vprašati se moramo, zakaj. Sploh nimajo nobene možnosti, da bi do EU prišli legalno. Naš predlog prosilcu daje možnost, da je slišan, brez da bi zato moral tvegati življenje in svojo usodo prepustiti ilegalnim tihotapcem ljudi.

 

Prosilec bi dobil začasno dovoljenje za vstop v določeno državo članico EU z namenom, da tam zaprosi za azil. Prošnjo za takšno dovoljenje bi lahko vložil na ambasadi ali na konzularnem predstavništvu EU v tujini. S tem bi preprečili mnogo žrtev, v Sredozemlju je na primer v zadnjih nekaj letih umrlo 30.000 ljudi.




Kdo bi lahko dobil tak vizum?

Obstaja nekaj tehtnih razlogov, na podlagi katerih bi lahko oseba, ki namerava zaprositi za azil, pridobila humanitarni vizum, kot na primer pripadnost verski skupini, ki ji doma grozi sistematično nasilje. To so na primer kristjani v Iraku in Siriji ali pa ne-muslimani v Afganistanu. V podobnem položaju so tudi etnične manjšine, katerih življenja so ogrožena.



Parlament je vaše poročilo potrdil. Kaj to pomeni za naprej?

Gre za pobudo, ne pogovarjamo se o zavezujočih ukrepih. V poročilu pozivamo Evropsko komisijo, da pripravi ukrepe, ki bodo to področje primerno uredili.



Ankete javnega mnenja kažejo, da so ljudje glede migracij zaskrbljeni. Kakšne ukrepe za to področje še pripravlja Evropski parlament?

Najprej je potrebno ločiti med dejstvi in percepcijo. Obstaja široko sprejeto mnenje, da so migracije ušle izpod nadzora, da gre za agresiven napad na Evropo, za trojanskega konja. Na drugi strani pa ni nobenih empiričnih dokazov, ki bi to podpirali. Nasprotno, število prihodov v Evropo je drastično upadlo.


V okviru skupnega evropskega azilnega sistema bi države morale izkazati solidarnost druga do druge. Vendar se to žal ne dogaja, predvsem zaradi odločitev v Evropskem svetu.


Evropski parlament je naredil vse, kar je bilo v naši moči, da bi položaj izboljšali, vključno s predlogom reforme Dublinskega sistema, ki trenutno prinaša zelo nepošteno deljenje bremen med evropskimi državami. Potrebujemo skupen pristop na evropski ravni, če želimo ta problem rešiti. Ne moremo vsega bremena preleviti na države v Sredozemlju.