Sandra Kalniete: “Rusije ne moremo več dojemati kot strateškega partnerja Evrope” 

 
 

Deli to stran: 

Evropa Rusijo vse bolj dojema kot grožnjo, po glasovanju o odnosih med EU in Rusijo v Evropskem parlamentu trdi poslanka Sandra Kalniete. Več v pogovoru.

O vse bolj zaostrenih odnosih med EU in Rusijo z evropsko poslanko Sandro Kalniete 

Od nelegalne ruske priključitve Krima mineva že pet let. Kakšno je sporočilo Evropskega parlamenta v zvezi z Ukrajino?


Ukrajina je naša bližnja soseda, zato so stabilnost v državi, razvoj in demokracija za Evropo zelo pomembni. V poročilu, ki smo ga pripravili, poudarjamo, da Rusije ne moremo več dojemati kot strateškega partnerja Evrope. Pozivamo k popolni implementaciji sporazuma v Minsku, kar se tiče Krima pa ne sprejemamo ruske priključitve. Opozarjamo tudi na kršitve človekovih pravic krimskih Tatarov in na politične zapornike, ki so v Rusiji pridržani pod zelo vprašljivimi pogoji. Prav tako si prizadevamo za izpustitev ukrajinskih mornarjev, ki so jih rusi pridržali po vplutju v ožino ob polotoku Krim.



Prizadevate si za zakonodajni predlog, podoben t.i. aktu Magnitsky. Nam lahko razložite več o tem?


Res je, pripravili smo zakonodajni predlog, podoben ameriškemu aktu Magnitsky, ki so ga ZDA sprejele leta 2012. Omogoča sankcioniranje kršiteljev človekovih pravic, na primer z zamrznitvijo premoženja ali prepovedjo vstopa na ozemlje. Nekatere evropske države že imajo sezname kršiteljev, ki so lahko tarča različnih sankcij. Predlagamo oblikovanje evropskega seznama kršiteljev človekovih pravic, tako kot to obstaja v ZDA.



Kakšno vlogo ima pri odnosih EU-Rusija evropska odvisnost od ruskega plina?


Poglejmo primer plinovoda Severni tok 2. Njegov edini namen je, da s tem tok plina obide Ukrajino. To za državo pomeni veliko izgubo sredstev, ki bi jih sicer dobila iz plačil za tranzit plina. Tistim, ki trdijo, da je Severni tok 2 zgolj gospodarski projekt, ki bo omogočil poceni dostop do energije, sporočam, naj se zamislijo. Denar, ki ga Rusija dobi od prodaje plina v Evropo gre v razvoj njenih vojaških zmogljivosti ter financiranje spletnih manipulacij in dezinformacijskih kampanj, kar povečuje grožnjo Evropski uniji. Projekt Severni tok 2 moramo ustaviti. Evropska unija ima zelo jasno zastavljeno skupno energetsko politiko, ki ji ta projekt neposredno nasprotuje. Kar zares potrebujemo, je diverzifikacija oskrbe z energijo.



Smo pred evropskimi volitvami. Kakšni so predlogi Evropskega parlamenta za spopadanje s kibernetskimi napadi in dezinformacijskimi kampanjami?


Po začetku ruske agresije v vzhodni Ukrajini so Evropo preplavile dezinformacije in različne oblike hibridnega vojskovanja. Takrat smo Evropsko službo za zunanje delovanje (EAAS) pozvali, naj ustanovi posebno enoto ljudi, ki se bo na dnevni ravni ubadala posebej z reševanjem tega problema. Nastala je skupina East Stratcom Task Force, ki se ukvarja z razkrivanjem in odzivi na ruske dezinformacijske kampanje. Po ruskem vmešavanju v ameriške volitve in referendumu o brexitu ter zastrupitvi Skripala ozaveščenost o ruskih grožnjah vse bolj narašča.



Te mesec beležimo osmo obletnico začetka vojne v Siriji. Kakšno je mnenje Evropskega parlamenta o ruski intervenciji v tem konfliktu?


S tem, ko se je Rusija aktivno vpletla v posredovanje v Siriji, jo je potrebno obravnavati kot enega izmed partnerjev v pogajanjih za mirno rešitev konflikta. Mimo tega ne moremo. Vendar pa Rusije žal ne vidim kot del rešitve za Sirijo, pač pa prej kot del problema. Prisotnost ruskih vojaških oporišč v Sredozemlju je zelo zaskrbljujoča in nevarna. S tem Rusija šiti svojo vedno bolj agresivno prisotnost v našem sosedstvu. Poleg tega Rusija tudi blokira vse predloge v Varnostnem svetu Združenih narodov, kar še enkrat več potrjuje, da je sama del sirijskega problema.