Neposredni dostop do osnovnega menija (pritisnite Enter)
Dostop do vsebine strani (pritisnite "Vstopi")
Neposredni dostop do seznama drugih spletnih mest (pritisnite Enter)

V kriznih časih je proračun EU tisti, ki mora spodbuditi rast

Ostalo Članek - Proračun23-03-2012 - 12:29
 
Prefdsednik Parlamenta Martin Schulz (desno) z dansko premierko Helle Thorning-Schmidt.   Prefdsednik Parlamenta Martin Schulz (desno) z dansko premierko Helle Thorning-Schmidt.

"Evropski parlament bo zavrnil zmanjšanje obsega evropskega proračuna." S temi besedami je predsednik Parlamenta Martin Schulz 22. marca odprl konferenco o dolgoročnem proračunskem okviru EU za obdobje 2014-2020. Le z zadostnimi sredstvi lahko proračun EU izpelje vlaganja, ki so potrebna za spodbuditev gospodarske rasti v času, ko se varčuje povsod, je dejal Schulz in poudaril, da proračun EU potrebuje lastna sredstva in ne zgolj prispevkov iz nacionalnih proračunov.


Od nacionalnih proračunov k evropskemu davku


Kar 75 odstotkov denarja v proračunu EU namreč pride iz nacionalnih proračunov, kar pomeni, da med državami članicami potekajo trda pogajanja o tem, koliko naj katera v evropski proračun prispeva in koliko naj iz njega dobi. To je tudi razlog za izjeme in popravke, s katerimi si želijo države članice zagotoviti t.i. pravičen prihodek iz proračuna EU.


Evropska komisija je nedavno predlagala, da bi se evropski proračun polnil s prihodki iz davka na finančne transakcije. Države članice bi po izračunih Komisije po njegovi uvedbi v proračun EU morale prispevati le še polovico današnje vsote, kar bi olajšalo proračunska pogajanja. Uvedbo davka načeloma podpira tudi Parlament.


Nad krizo z vlaganji


Schulz je v svojem govoru dejal, da mora imeti proračun EU na voljo lastna sredstva in zadosten obseg. Voditelji EU ne morejo uniji nalagati novih nalog, hkrati pa zmanjševati obseg sredstev za njihovo izvajanje, je opozoril.


Danska premierka Helle Thorning-Schmidt je menila, da mora EU reformirati svoj proračun, saj se taka priložnost pojavi le redko: evropski proračunski okvir, ki postavlja meje prihodkom in odhodkom, se namreč sprejema za sedem let. Dober proračun bi po mnenju Thorning-Schmidtove moral namenjati sredstva za raziskave in razvoj, zeleno gospodarstvo in solidarnost z revnejšimi regijami.


Evropski proračun je proračun za vlaganja, ne pa za tekočo porabo ali bruseljske institucije, pa je poudaril predsednik Komisije Jose Manuel Barroso in dodal, da se rezultati teh vlaganj vidijo v mestih in regijah po vsej EU.


Davek na finančne transakcije


Komisar za proračun  Janusz Lewandowski je razložil, da bi do leta 2020 davek na finančne transakcije v evropski proračun lahko prinesel 54 milijard evrov. Sicer bi dve tretjini vsega pobranega davka šlo v proračun EU, ostalo pa v nacionalne proračune.


Andreas Mavroyiannis, pomočnik ciprskega ministra za evropske zadeve, je ob tem menil, da bi davek lahko proračunska pogajanja preusmeril iz osredotočanja na nacionalne prispevke. Eva Kjer Hansen, ki predseduje odboru za evropske zadeve danskega Parlamenta, pa je opozorila, da učinki uvedbe davka na finančne transakcije še niso znani. Lahko bi se npr. poslabšala konkurenčnost EU, zato ni verjetno, da bi države članice davek podprle, je menila.


Poslanki Anne Jensen (ALDE, DK) in Pervenche Beres (S&D, FR) sta uvedbo davka podprli. Prva je menila, da bi to zmanjšalo odvisnost proračuna EU od nacionalnih prispevkov, druga pa je dejala, da davek obdavčuje tisti sektor, ki se je temu do sedaj izognil.


Milan M. Cvikl iz Računskega sodišča EU je ob tem opozoril, da prihodki iz davka na finančne transakcije ne bodo vedno enaki, saj obseg finančnih transakcij pogosto niha.

REF. : 20120316STO41092