Neposredni dostop do osnovnega menija (pritisnite Enter)
Dostop do vsebine strani (pritisnite "Vstopi")
Neposredni dostop do seznama drugih spletnih mest (pritisnite Enter)

Gospodarsko upravljanje s širšo vizijo

Plenarno zasedanje Sporočilo za javnost - Gospodarske in denarne zadeve13-06-2012 - 15:33
 

V mnenju, ki ga je Parlament sprejel v sredo, poslanci poudarjajo, da mora biti naslednji sklop zakonodaje s področja gospodarskega upravljanja bolj usmerjen v rast, nove pristojnosti Komisije, ki lahko temeljito pregledala proračune držav članic evroobmočja, pa morajo biti podvržene večjemu demokratičnemu nadzoru. Največje spremembe predloga so glede izdajanja dolžniških instrumentov (vključno z delnim odkupom državnih dolgov) in uvedba pravnega varstva za insolventne države članice.


Spremembe obeh predlaganih zakonodajnih besedil je predhodno potrdil že odbor za ekonomske in monetarne zadeve, vendar je bil izid glasovanja zelo tesen, zato poslanci niso imeli jasnega mandata za pogajanja s predstavniki držav članic, ki jim ga zdaj daje odločitev na plenarnem zasedanju. Parlamentarni pogajalci bodo tako lahko začeli pogovore s Svetom in skušali doseči dogovor glede končnega besedila zakonodaje.


Jean-Paul Gauzès (ELS, FR), poročevalec za pravila, namenjena državam v velikih finančnih težavah, je dejal, da bi se številne članice lahko izognile težavam, v katerih so, če bi ta pravila obstajala že pred dvema letoma, saj bi lahko ustrezno pravočasno ukrepali.


Elisa Ferreira (S&D, PT), poročevalka o besedilu, ki določa zahtevo po poročanju o proračunih za države evroobmočja, pa pravi, da mora biti zakonodaja vključena v širši politični kontekst. "Fiskalna disciplina ne more biti alfa in omega naše strategije. Spet moramo uravnotežiti naše kratkoročne cilje, da bodo zajemali tudi rast in prekinili začarani krog višanja obrestnih mer za zadolževanje," je dodala.


Sklad za odkup dolgov, skupne obveznice in infrastrukturne investicije


Parlamentarno stališče zakonodajnemu paketu dodaja neposredno dimenzijo rasti in predlaga nekatere takojšnje ukrepe za zmanjšanje dolga. Najpomembnejši ukrep je vzpostavitev evropskega sklada za odkup dolgov tistih članic evroobmočja, kjer ta presega 60 odstotkov BDP. Dolg, ki trenutno znaša 2,3 bilijona evrov, naj bi bil poplačan v 25 letih po nižji obrestni meri, kar bi dolžnicam omogočilo, da lažje izpeljejo težke strukturne reforme in prekinejo začarani krog visokih obrestnih mer, visokega dolga in nizke rasti.


Za dolgoročno ukrepanje bo morala Komisija mesec dni po uveljavitvi zakonodaje predstaviti načrt za uvedbo skupnih evroobveznic in instrumenta za trajnostno rast, ki naj bi v obdobju desetih let aktiviral približno odstotek evropskega BDP oziroma 100 milijard evrov letno za naložbe v infrastrukturo.


Večji nadzor Komisije, vendar z omejenimi pristojnosti


Izvajanje večjih pristojnosti Komisije bodo podrobneje nadzorovale države članice in Evropski parlament, kar naj bi zagotovilo več odgovornosti in preglednosti. Dodatne pristojnosti bi se obnavljale vsaka tri leta, Parlament ali Svet pa bi jih lahko kadarkoli preklicala.


Parlamentarni predlog besedila o izrednih pristojnostih Komisije v državah, ki so pred bankrotom, se zavzema tudi za razširjeno uporabo instrumenta "obrnjene kvalificirane večine" za glasovanja v Svetu. V tem primeru bi zahteva Komisije, da naj članica uvede korekcijske ukrepe proračuna ali pripravi nov načrt za zmanjšanje dolga, začela veljati takoj, razen, če bi to izrecno zavrnil Svet.


Rast kot končni cilj


Obe besedili poudarjata, da fiskalni nadzor ne sme ogroziti rasti. Pregled proračunov po državah, ki ga bo izvajal Komisija, naj bi upošteval dodatne okoliščine in preprečil krčenje investicij, ki bi lahko spodbudile rast.


Parlament izrecno poudarja, da proračunski rezi ne smejo ogroziti naložb v izobraževalne in zdravstvene sisteme, še posebej ne v državah, ki imajo resne finančne težave. Komisija bi morala tudi preučiti morebitne negativne učinke prelivanja, da težave v eni članici ne bi povzročile učinka domin drugod po evroobmočju.


Države naj bi tudi sporočile podrobnosti o odhodkih, ki so namenjeni za rast in delovna mesta, hkrati pa se poslanci zavzemajo za večjo prožnost pri izvajanju časovnic za zmanjšanje primanjkljajev v izjemnih okoliščinah ali ob resnem padcu gospodarske rasti.


Dopolnila Parlamenta tudi poudarjajo pravice socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe, ki jim je treba omogočiti izražanje stališč o javnih priporočilih in mnenjih Komisije, ta stališča pa naj bodo javno objavljena.


Pravno varstvo pred bankrotom


Če ukrepi za izboljšanje finančnega položaja ne bi zalegli in bi grozila nevarnost, da država članica ne more več poravnavati svojih obveznosti, bi Komisija zanjo lahko uvedla pravno varstvo, kar naj bi članici omogočilo stabilizacijo njenega gospodarskega položaja in poravnavo dolga.


V tem primeru predhodni dogovori o pobotu ne bi več veljali, država ne bi mogla razglasiti insolventnosti, obrestne mere za dolgove bi se zamrznile, upniki pa bi se morali v dveh mesecih po uvedbi pravnega varstva javiti Komisiji, sicer bi se njihove terjatve izbrisale. Predlog sicer predvideva začetek veljavnosti tega ukrepa z letom 2017.


Parlament je predlog dopolnil k uredbi za proračunski nadzor v članicah evroobmočja z resnimi finančnimi težavami (poročilo Gauzès) podprl s 471 glasovi za, 97 proti in 78 vzdržanimi glasovi.


Dopolnila k uredbi za ocenjevanje proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja (poročilo Ferreira) pa so poslanci podprli s 501 glasom za, 138 proti in 36 vzdržanimi glasovi.

REF. : 20120613IPR46722
 
 
Kontakti
 
 
  • Grega JUG
  • +386 1 252 88 42
  • Telefonska številka+33 3 881 76724 (STR)
  • Številka mobilnega telefona+386 40 560 637