Neposredni dostop do osnovnega menija (pritisnite Enter)
Dostop do vsebine strani (pritisnite "Vstopi")
Neposredni dostop do seznama drugih spletnih mest (pritisnite Enter)

Plenarno zasedanje: kako razumeti, kaj piše na dnevnem redu?

Plenarno zasedanje Članek - Institucije14-11-2013 - 14:57
 
Multicoloured letters - illustration   Vodič po plenarnem žargonu

Kako poteka sprejemanje evropske zakonodaje v Evropskem parlamentu? Kaj je poročilo, o katerem poslanci glasujejo na plenarnem zasedanju? Kako se zakonodajna poročila razlikujejo od tistih na lastno pobudo? In kdo so poročevalci, ki se morajo ukvarjati s spremembami, ki jih želijo uveljaviti njihovi poslanski kolegi? Več o tem v nadaljevanju.


Poročilo

Zakonodajni postopek se začne takrat, ko Evropska komisija Parlamentu in Svetu EU, kjer so zastopane države članice, pošlje predlog zakonodaje. Ta temelji na posvetovanjih z državami EU in drugimi zainteresiranimi strankami.


V Parlamentu se s predlogom Komisije najprej začne ukvarjati odbor, ki je pristojen za preučevanje zakonodaje z določenega področja. Eden izmed članov odbora je imenovan za poročevalca o zakonodajnem predlogu: njegova naloga je, da oblikuje osnutek stališča Parlamenta o predlogu Komisije. To stališče je objavljeno v obliki poročila, ki običajno vsebuje še spremembe, predlagane s strani članov odbora.


Poročevalec

Poročevalec je poslanec, katerega naloga je oblikovati stališče Parlamenta do zakonodajnega predloga. Njegovo ime je tako od začetka postopka povezano z določenim zakonodajnim predlogom.


Poročevalec mora najti kompromis med političnimi skupinami v Parlamentu, ki imajo do zakonodajnega predloga običajno različna stališča. Da bi si zagotovil potrebno število glasov poslancev, poročevalec v svojem poročilu predlaga kompromisne spremembe zakonodajnega besedila.


Ker večino evropske zakonodaje Parlament sprejema skupaj s Svetom EU, mora poročevalec kompromis o zakonodajnem predlogu najti tudi s državami članicami.


Poročila na lastno pobudo

Odbori Parlamenta oblikujejo tudi poročila na lastno pobudo. Gre za poročila, v katerih ni govora o stališču Parlamenta do zakonodajnega predloga Komisije, ampak za poročila, s katerimi odbori izražajo stališča do določene problematike ali se odzivajo na splošne politične smernice, ki izhajajo iz dela Komisije.


Prvo, drugo in tretje branje

V okviru navadnega zakonodajnega postopka, kjer Parlament in Svet EU enakopravno odločata o zakonodaji, lahko Parlament opravi tri branja zakonodajnega predloga. Drugo in tretje branje se opravita le v primeru, ko Parlament in Svet EU ne uspeta najti soglasja o besedilu zakonodaje že po prvem branju.


V drugem branju Parlament preuči besedilo predloga, kot ga je spremenil Svet. Če se s spremembami Sveta poslanci ne strinjajo, gre predlog v zadnje, tretje branje oz. postopek sprave.

REF. : 20131114STO24604