Odbori EP: v osrčju evropske politike

Ko poslanci 1. julija nastopijo mandat v novem Parlamentu, se morajo najprej odločiti, katerim odborom se bodo pridružili. To je pomembna odločitev, saj je od nje odvisno, s katerimi področji se bodo največ ukvarjali. Odbori imajo ključno vlogo pri oblikovanju politik, saj so odgovorni za pripravo osnutkov stališč Parlamenta o novih zakonodajnih predlogih.

Poslanci na seji odbora_
Poslanci na seji odbora

Vsak mesec sta dva tedna namenjena delu v odborih. Poslanci na sejah odborov razpravljajo o zakonodajnih in nezakonodajnih poročilih, predlagajo spremembe in o njih glasujejo ter preučujejo izide pogajanj s Svetom. Odbori tudi organizirajo predstavitve strokovnjakov, nadzirajo institucije in organe EU ter pripravljajo samoiniciativna poročila, ki niso pravno zavezujoča, predstavljajo pa stališča Parlamenta o posamezni temi.


V parlamentarnem obdobju 2009–2014 je bilo 20 stalnih odborov, ki so pokrivali celoten spekter pristojnosti EU – od mednarodne trgovine do varstva potrošnikov in enakosti spolov. Parlament lahko vzpostavi tudi preiskovalne in posebne odbore. V preteklem parlamentarnem obdobju so delovali trije posebni odbori na naslednjih področjih: politični izzivi, kriza in organizirani kriminal.


Odbori se zelo razlikujejo po velikosti, njihova sestava pa odseva zastopanost vsake politične skupine v Parlamentu kot celoti.


Odbori za vsako temo imenujejo poročevalca, ki ga izberejo med svojimi poslanci, njegova naloga pa je pripraviti stališče Parlamenta o vsakem novem zakonodajnem predlogu. Tako pripravljeno stališče imenujemo poročilo. Politične skupine nato k temu poročilu predlagajo spremembe in se skušajo dogovoriti o kompromisnem besedilu, ki ga predložijo v glasovanje na plenarnem zasedanju.

Dodatne informacije

Deli ta prispevek na: