Kako nahraniti svet? Poslanci o inovacijah v kmetijstvu in razvojnih vprašanjih

Leta 2050 se bo število ljudi na planetu povzpelo na 9,6 milijard; povpraševanje po hrani bo zraslo za 70 odstotkov. Bodo kmetje uspeli pridelati dovolj hrane za vse? Kot opozarjajo Združeni narodi, je že danes na svetu 795 milijonov ljudi, ki so podhranjeni. Največ jih živi v revnih državah, eden od štirih prebivalcev podsaharske Afrike je lačen. Poslanci menijo, da je treba v kmetijstvo pospešeno uvajati inovacije; te bodo povečale produktivnost in zmanjšale negativne učinke na okolje.

Agricultural Drones  Relatively cheap drones with advanced sensors and imaging capabilities are giving farmers new ways to increase yields and reduce crop damage. ©AP Images/ European Union-EP
Tehnologija v kmetijstvu: večji donosi, manjši vpliv na okolje ©AP Images/ European Union-EP

Na plenarnem zasedanju prejšnji teden so poslanci sprejeli tri poročila, povezana s temi izzivi: inovacije v upravljanju s kmetijami v EU, tehnologija za vzdržno kmetijstvo in ukrepi za odpravljanje lakote v Afriki.


Zmanjšati negativne učinke kmetijstva na okolje

 

Avtor prvega poročila, nizozemski poslanec Jan Huitema (ALDE), poudarja, da evropski kmetje uvajajo inovacije v svoje delo, vendar jih pri tem ovira zastarela zakonodaja.


"Veliko naprednih kmetijskih praks, od boja proti škodljivcem z okolju prijaznimi pesticidi do obdelave kmetijskih odpadkov, je že preizkušenih. S tem, ko so potrdili poročilo, so poslanci naredili korak naprej," je prepričan.


Kmetijstvo v EU proizvede dobrih 10 odstotkov izpustov CO2. V svojem poročilu Huitema poudarja, da lahko inovativne kmetijske prakse, od uporabe informacijskih sistemov do robotike, zmanjšajo obseg pesticidov, gnojil in vode, potrebne za gojenje rastlin.


Genska raznovrstnost

 

S tem se strinja tudi poslanka Anthea McIntyre, avtorica poročila o tehnologiji v kmetijstvu. Ob tem poudarja pomen genske raznovrstnosti, ki je po njenem mnenju korporacije z gensko spremenjenimi semeni ne ogrožajo: "Velika podjetja cenijo gensko raznovrstnost. Prepričana sem, da jo upoštevajo pri svojem poslovanju.


Oglejte si video posnetek pogovora s poslanko, ki je na vprašanja odgovarjala na Facebooku

 

Afrika: pomoč malim kmetom je bistvena

 

Leta 2012 je bila v okviru skupine držav G8 ustanovljena pobuda za zagotavljanje prehranske varnosti v Afriki, kjer sodelujejo tudi velika podjetja kot Syngenta, proizvajalec gensko spremenjenih semen. Poslanka nemških Zelenih Maria Heubuch je avtorica poročila o dosežkih te pobude.


Poslanka je kritizirala izvajanje ukrepov, saj ti po njenem mnenju povečujejo odvisnost od umetnih gnojil in se osredotočajo na monokulture. "Preveč zemlje je namenjeno proizvodnji hrane za izvoz namesto za domačo porabo. Afriške države so tako odvisne od uvoza hrane in nestabilnih cen na svetovnih trgih," opozarja.


Poslanka je tudi skeptična do uporabe gensko spremenjenih semen. "Genski inženiring ne bo povečal donosov, ampak bo privedel do večje uporabe pesticidov," je prepričana.