Za čistejši zrak: poslanci o strožjih omejitvah za nevarne izpuste

Vsako leto zaradi onesnaženega zraka prehitro umre skoraj pol milijona ljudi.

Zrak ljudje onesnažujemo s plini, kot je žveplov dioksid, povzročitelj za rastline in infrastrukturo uničujočega kislega dežja. Potem so tukaj še mikroskopski delci, ki se nalagajo v pljučih ljudi in vodijo do bolezni srca in ožilja. V sredo bodo poslanci glasovali o zakonodaji, katere cilj je do leta 2030 znatno znižati izpuste petih nevarnih snovi.

Nova direktiva, o kateri so se vlade neformalno že sporazumele, državam EU nalaga, naj znižajo izpuste dušikovih oksidov (NOx), nemetanskih hlapljivih organskih snovi (NMVOC), amonijaka (NH3), žveplovega dioksida (SO2) in mikroskopskih delcev (PM 2,5; 2,5 mikrometra). Za koliko jih morajo do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 znižati, je razvidno iz tabele:

»Opraviti imamo z zdravstveno krizo, proti kateri moramo nujno ukrepati. Med 2020 in 2030 želimo negativne zdravstvene učinke onesnaževanja zraka zmanjšati za 50 odstotkov. To bi pomenilo, da 200.000 ljudi v EU ne bi več prehitro umrlo zaradi onesnaževanja,« poudarja poročevalka Julie Girling (ECR, UK).

V preteklih letih so države EU izpuste navedenih snovi močno znižale, vendar je onesnažen zrak še vedno vzrok 400.000 prehitrih smrti letno.

Več o evropskih ukrepih na področju zdravja lahko preberete v članku Kako EU izboljšuje javno zdravje?

Povezave

• (odpre se na novem zavihku) Razprava v EP v živo (23. november, 9:00)
• (odpre se na novem zavihku) Tiskovno sporočilo po glasovanju v odboru (julij 2016)
• (odpre se na novem zavihku) Direktiva
• Opens in a new window Brifing EP Think Tank
• (odpre se na novem zavihku) Infografika