Poslanska razprava o petih scenarijih Jean-Clauda Junckerja za prihodnost EU  

Na začetku razprave je predsednik Parlamenta Antonio Tajani pozval k nadaljevanju razprave o prihodnosti Evrope, ki se začela s tremi resolucijami, sprejetimi na prejšnjem plenarnem zasedanju sredi februarja v Strasbourgu. Poudaril je, da naj bo obeležitev 60. obletnice podpisa Rimskih pogodb priložnost za evropske institucije, da prisluhnejo državljanom in se odzovejo na njihove skrbi.

Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker (1.del) je predstavil pet možnih odgovorov na vprašanje, kam bo šla Evropa 27 članic: »Pokazati moramo, česa je Evropa sposobna in kaj ni v njeni moči - ne more biti, na primer, samo EU odgovorna za boj proti brezposelnosti. Lune ne moremo dati, saj lahko včasih ponudimo samo teleskop.«

V beli knjigi je opredeljenih pet scenarijev:

- Tako kot doslej

- Samo enotni trg

- Tisti, ki hočejo več, storijo več

- Storiti manj, a učinkoviteje

- Storiti veliko več skupaj

»Danes vam ne morem povedati, kateri scenarij je zame prednostni, ker odločitev ni odvisna od mene, ampak od Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov, vlad in državljanov v javni razpravi,« je dejal Juncker in napovedal, da bo Komisija ideje, ob upoštevanju še ostalih prispevkov in parlamentarnih poročevalcev, pripravila do septembra, ko jih bo predstavil v govoru o stanju v Uniji.

Jean-Claude Juncker (2.del)

Jean-Claude Juncker (3. del)

Esteban Gonzales Pons (ELS, Španija) je poudaril, da mora biti Parlament v celoti vključen v nadaljevanje razprave in se strinjal, da je treba pričakovanja prilagoditi realnosti. Države članice je pozval, naj »nehajo kriviti Evropo za stvari, ki jih ne more narediti, ker nima orodij - to je tvegana igra in Brexit je ena od posledic.«

Vodja skupine S&D, italijanski poslanec Gianni Pittella, je dejal: »V vaši beli knjigi je opisanih pet možnosti, a s tem, ko jih ponujate kot dejanske scenarije, speljujete vodo na mlin vsem tistim, ki si želijo oslabiti ali celo razbiti EU. Med vašimi petimi možnostmi vidim samo eno: da sodelujemo in storimo veliko več skupaj kot Evropejci.«

Ulrike Trebesius (ECR, Nemčija) je opozorila, da so upi za Evropo in evroobmočje postali žrtve centralizma in velikopoteznih iluzij. EU bi se morala osredotočiti na manj politik in biti pri njihovem izvajanju učinkovitejša, na primer v boju proti terorizmu in varovanju zunanjih meja: »Časi so se spremenili, zato rabimo več prožnosti in moramo temu ustrezno prilagoditi tudi svojo institucionalno ureditev.«

Guy Verhofstadt (ALDE, Belgija) se je zavzel za medinstitucionalni razmislek o prihodnosti EU, saj ta nima dejanskih zmogljivosti za odgovor na številne trenutne izzive. Države članice je pozval, naj pri glasovanju v Svetu odpravijo pravilo o soglasju, saj tako le blokirajo ključne predloge za prihodnost Unije: »Toda - kako naj prepričamo voditelje držav, da naredijo nujno potrebne korake naprej?«

Patrick Le Hyaric (GUE/NGL, Francija) je poudaril, da je treba prisluhniti državljanom in predlagal scenarij od spodaj navzgor, ki bo upošteval potrebe in želje ljudi za več pravičnosti, enakopravnosti, solidarnosti, boljše varstvo okolja in javno zdravje, saj sicer Evropa ne bo kos izzivom.

Philippe Lamberts (Zeleni/ESZ, Belgija) je pozval Komisijo, naj korenito spremeni smer in ustavi razraščanje neenakosti: »Zagotoviti je treba mir in blaginjo ter ustaviti konkurenčno tekmovanje proti dnu na področju davčnih ugodnosti in socialne (ne)zaščite. Le tako bomo lahko pridobili zaupanje in zavzetost državljanov za Evropo.«

V imenu skupine EFDD je britanski poslanec Gerard Batten izpostavil, da bela knjiga pravilno ugotavlja in opozarja na težave, s katerimi se sooča EU, vendar prinaša pravega zaključka, da je številne od teh problemov ustvarila Unija sama.

Vicky Maeijer (ENF, Nizozemska) pa je dejala, da EU razpada: "Nizozemci smo že rekli ne evropski ustavi in sporazumu z Ukrajino, zdaj pa je čas, da rečemo ne tudi Evropi.«

Jean-Claude Juncker - replika ob zaključku razprave.