Evropski steber socialnih pravic: treba je zagotoviti dostojne delovne pogoje vsem

Enake možnosti na trgu dela, pošteni pogoji zaposlitve in vzdržna socialna zaščita: to so cilji, ki jih želi Evropska unija doseči z izvedbo ukrepov v okviru evropskega stebra socialnih pravic. Evropska komisija bo svojo odločitev o njem poslancem predstavila 26. aprila na plenarnem zasedanju. O tem, kako delavcem ne glede na obliko zaposlitve zagotoviti dostojno življenje, smo se pogovarjali s poslankama Mario João Rodrigues (S&D) in Henno Virkkunen (ELS).

A cyclist with a courier delivery bag ©AP Images/European Union-EP
©AP Images/European Union-EP

Razpravo lahko 26. aprila popoldan spremljate v živo.  


Parlament »podpira direktivo o poštenih pogojih dela o za vse delavce, ki bo določila nabor temeljnih delavskih pravic in omogočila zdravstveno in socialno zavarovanje tudi tistim, ki so zaposleni le začasno, po potrebi, so samozaposleni, opravljajo pripravništva ali delajo v povezavi s spletnimi platformami. Vsi ti ljudje morajo zaslužiti za dostojno življenje in morajo biti zaščiteni,« poudarja poročevalka o evropskem stebru socialnih pravic, portugalska poslanka Mario João Rodrigues (S&D).


Spletna platforma ali transportno podjetje?

 

Podjetja kot Uber ali Deliveroo so razvila spletne platforme, kjer lahko uporabniki naročijo prevoz ali hrano. Ta podjetja si nato z vozniki in dostavljavci razdelijo denar, ki ga potrošniki plačajo za njihove storitve.


»Globalno digitalno gospodarstvo je povečalo izbiro za potrošnike in okrepilo konkurenco,« pravi finska poslanka Henna Virkkunen (ELS), poročevalka o spletnih platformah in digitalnem enotnem trgu. Ob tem dodaja, da spletne platforme delavcem omogočajo, da se odločijo koliko in kdaj bodo delali.


Sicer podjetja, ki so lastniki spletnih platform, od voznikov in dostavljavcev pričakujejo, da bodo imeli lastno opremo, kot so avtomobili in kolesa. S tem imajo stroškovno prednost pred konkurenčnimi podjetji, ki morajo skrbeti za kakovost svojega voznega parka in so tudi strožje regulirana.


Pred Sodiščem Evropskih skupnosti je tako zdaj primer, v katerem bodo sodniki morali odločiti, ali je Uber zgolj digitalna platforma, ali pa je tudi transportno podjetje. To bo predvidoma imelo posledice za njegovo dobičkonosnost.


»Ključno je, da EU ustvari enake pogoje in pošteno konkurenco za primerljive storitve, ne glede na to, ali so te na spletu ali ne. Pravo EU je treba upoštevati tako na spletu kot zunaj njega,« poudarja poslanka Virkunnen.


Samostojni podjetniki ali zaposleni?

 

Poslanka Rodrigues pa ob tem svari: »Res je, da te spletne platforme omogočajo boljše in bolj poceni storitve ter ustvarjajo nova delovna mesta, vendar pri tem odpirajo tudi vprašanja nepoštene konkurence in socialnega dumpinga.«


Podjetja, ki so lastniki spletnih platform, namreč ne zaposlujejo svojih voznikov in dostavljavcev. Ti morajo sicer upoštevati stroge pogoje, da lahko na spletnih platformah sploh ponujajo svoje storitve.


Kljub temu pa lastniki spletnih platform svoje voznike in dostavljavce obravnavajo kot samozaposlene ali samostojne podjetnike; s tem se izognejo obvezi, da bi jim jamčili socialne pravice, od bolniškega staleža do minimalne plače.


Tako se je na britanskem sodišču znašel primer, v katerem so delavci Uberja trdili, da so v bistvu zaposleni pri podjetju, ki jim je zato dolžno zagotoviti socialne pravice. Podjetje se s tem ni strinjalo, češ da vozniki delajo kot samostojni podjetniki in jim zaradi tega niso dolžni zagotavljati enakih pravic kot zaposlenim.


Sodišče je dalo prav delavcem tako v primeru Uberja kot v primeru podjetja, ki je na podobni podlagi zaposlovalo vodovodarje.  


Evropski parlament je sicer v svoji resoluciji o evropskem stebru socialnih pravic iz januarja 2017 pozval Evropsko komisijo, naj danes veljavne socialne standarde razširi tudi na nove oblike zaposlitev.