Strožja pravila za zasebna varnostna podjetja: vojskovanje prepovedati

Število vojaških posredovanj v tujini narašča, obseg sredstev za vojsko pa stagnira. Zato se tudi države EU vse bolj obračajo na zasebna varnostna podjetja; njihovo osebje varuje vojaška oporišča in skrbi za varnost ljudi. Vendar pa zanašanje na ta podjetja ni brez tveganj, saj so bila ta udeležena tudi v incidentih s smrtnimi izidi. Odbor za zunanje zadeve želi zato strožji nadzor nad temi podjetji, predvsem pa poslanci menijo, da ne bi smela biti udeležena v vojaških operacijah.

Uslužbence zasebnih varnostnih podjetij so nevladne organizacije že večkrat obtožile kršenja človekovih pravic in neupravičenih ubojev

Septembra 2007 so plačanci zasebnega varnostnega podjetja Blackwater na trgu v iraški prestolnici Bagdad pobili 17 nedolžnih civilistov. Podjetje je imelo pogodbo z ameriško vojsko.


To ni bil edini tak incident. Podobni so se zgodili tudi drugje po Iraku in v Afganistanu. Uslužbence zasebnih varnostnih podjetij so nevladne organizacije že večkrat obtožile kršenja človekovih pravic in neupravičenih ubojev.


Ob tem opozarjajo, da se nekatere vlade poslužujejo teh podjetij zato, ker lahko nanje prevalijo odgovornost v primeru incidentov; velikokrat uslužbenci zasebnih varnostnih podjetij niso vezani na zakonodajo, ki velja za vojake.


Osebje zasebnih varnostnih podjetij vlade zaposlujejo kot oborožene varnostnike, čuvaje v zaporih, vzdrževalce orožnih sistemov, podporo pri vojaških operacijah, pa tudi kot zasliševalce.


V EU je bilo leta 2013 40.000 zasebnih varnostnih podjetij, ki so zaposlovala 1,5 milijona ljudi.


Poslance skrbi predvsem slabši nadzor oblasti nad delovanjem zasebnih varnostnih podjetij v vojaških operacijah v tujini. V skladu s priporočili poslancev bi lahko vlade EU zasebna varnostna podjetja najela le za zaščito infrastrukture in logistično podporo. Za delovanje v tujini bi lahko najele le tista podjetja, ki imajo sedež v EU.


Poslanci bodo o poročilu na plenarnem zasedanju glasovali junija.

Več