Z novo kohezijsko politiko 325 milijard evrov za vlaganja v evropske regije
Poslanci so v sredo potrdili ključno zakonodajo za izvajanje kohezijske politike Evropske unije v obdobju 2014-2020. Po težkih pogajanjih s Svetom je Parlament uspel zagotoviti znatna sredstva za vlaganja v razvojne projekte v evropskih regijah. Prav tako so poslanci odstranili nekatere birokratske ovire za dostop do finančnih sredstev, kar je v času gospodarske krize še posebej pomembno.
»Države članice in regije se bodo lahko bolj posvetile učinku programov in projektov, manj bodo morale skrbeti za administrativne zadeve,« je dejala predsednica odbora za regionalni razvoj in glavna pogajalka Parlamenta o kohezijski politiki, poljska poslanka Danuta Hübner (ELS). Kohezijska politika bo tudi v večletnem finančnem okviru 2014-2020 glavni vir evropskih sredstev, pri čemer bo v tem obdobju poudarek na pametnih vlaganjih, je opozorila poslanka in dodala, da morajo vlaganja v vzdržno in vključujočo rast pripeljati do zmanjšanja gospodarskih in socialnih razlik med regijami.
Pet skladov, ki jih pokriva splošna uredba, je glavno orodje za vlaganja v okviru proračuna EU, pa je dejal poročevalec o uredbi o skupnih pravilih o delovanju kohezijskih skladov, nizozemski poslanec Lambert van Nistelrooij (ELS). »Politiko transferjev in kompenzacij bo pri skladih nadomestil pristop ciljanih vlaganj, ki bo utemeljen na znanju, vzdržnosti in zaposlovanju,« je razložil poslanec.
»Vzpostavljena bodo partnerstva, ki bodo okrepila vključenost mest in občin v celoten proces,« pa je dodala druga poročevalka o uredbi, nemška poslanka Constanze Krehl.
Skupna pravila, manj birokracije, bolj pošteni pogoji
Nov »skupni strateški okvir« bo vseboval enotne smernice za porabo denarja iz petih glavnih razvojnih skladov EU. S tem bodo politike EU bolje usklajene med seboj, poenostavljeni bodo tudi postopki za črpanje sredstev. Nova pravila bodo vlaganja osredotočila na omejeno število ciljev, povezanih z agendo Evropa 2020 (strategija rasti EU).
Poslanci so poskrbeli tudi zato, da bodo ukrepi, ki črpanje denarja pogojujejo z dobrim gospodarskim upravljanjem, izvajani bolj pravično. Med temi ukrepi je tudi prekinitev financiranja iz evropskih skladov v primeru, da ima država makroekonomska neravnotežja ali previsok proračunski primanjkljaj.
Nova pravila dajejo namreč Parlamentu pristojnost, da bdi nad odločitvami o prekinitvi črpanja evropskih sredstev in sicer v strukturiranemu dialogu z Evropsko komisijo. Vsaka odločitev o prekinitvi črpanja sredstev iz skladov bo morala v obzir vzeti socialni in gospodarski položaj v prizadeti državi.
Evropski socialni sklad – orodje EU za spodbujanje zaposlovanja
»Evropski socialni sklad je orodje EU za zaposlovanje, orodje, ki omogoča državljanom unije, predvsem mladim, da začno delati, se vrnejo na trg dela in obdržijo službo,« pa je dejala poročevalka o Evropskem socialnem skladu Elisabeth Morin-Chartier (ELS, Francija).
Poslanci z novimi pravili 20 odstotkov sredstev iz sklada namenjajo za boj proti revščini skozi vključevanje na trg dela. Sklad bo podprl tudi boj proti brezposelnosti mladih: najmanj tri milijarde evrov bo namenjenih za pobudo za zaposlovanje mladih.
Glasovanja
Uredba o skupnih določbah za sklade EU je bila sprejeta s 479 glasovi za, 126 proti in 85 vzdržanimi
Uredba o Evropskem skladu za regionalni razvoj je bila sprejeta s 605 glasovi za, 34 proti in 54 vzdržanimi
Uredba o Kohezijskem skladu je bila sprejeta s 617 glasovi za, 39 proti in 31 vzdržanimi
Uredba o ETC je bila sprejeta s 629 glasovi za, 25 proti in 35 vzdržanimi
Uredba o EGTC je bila sprejeta s 630 glasovi za, 28 proti in 33 vzdržanimi
Uredba o Evropskem socialnem skladu je bila sprejeta s 579 glasovi za, 33 proti in 72 vzdržanimi
Več v ozadju na desni strani tega prispevka.