Reševanje bank: zelena luč za pogajanja, kritika držav EU zaradi zavlačevanja
Poslanci so v četrtek podprli zahteve pogajalcev Parlamenta v pogajanjih o vzpostavitvi enotnega postopka za reševanje bank v območju evra, zadnjega koraka na poti k bančni uniji. Parlament je mandat pogajalcem potrdil s 441 glasovi za, 141 proti in 17 vzdržanimi. Vodje političnih skupin so v razpravi kritizirali države EU, ki se po njihovem mnenju preveč obotavljajo pri vzpostavljanju enotnega postopka za reševanje bank.
Pogajalci na čelu s portugalsko poslanko Eliso Ferreira (S&D) v pogajanjih s Svetom EU, ki ga vodi Grčija, vseskozi opozarjajo, da bi lahko stališča držav članic ogrozila temeljni cilj enotnega postopka za reševanje bank: da davkoplačevalci ne bi rabili biti tisti, ki bodo morali seči v žep za reševanje bank v težavah. Pogajalce skrbi predvsem zapleten in spolitiziran postopek sprejemanja odločitev o tem, kako rešiti nasedle banke, in zanašanje na z denarjem bank financiran reševalni sklad, ki po mnenju poslancev vsaj nekaj let ne bo verodostojen.
Pogajalci Parlamenta tudi niso zadovoljni s predlogom držav članic, da bi v postopek umestile medvladno odločanje, saj menijo, da za to ni trdne pravne podlage.
Predsednik Parlamenta Martin Schulz je v razpravi v četrtek napovedal, da bo od Sveta EU zahteval sklic izrednega zasedanja finančnih ministrov EU (ECOFIN), da bi se tako izognili dvotedenskemu podaljšanju pogajanj. Naslednje srečanje ECOFIN je sicer predvideno za 17. februar.
Za kaj gre?
Pogajalcem Parlamenta je mandat podelil odbor za gospodarske zadeve decembra, poslanci pa so ga v četrtek potrdili. Parlament se zavzema za vzpostavitev hitrega, učinkovitega postopka za reševanje bank, ki bi omogočal odločitev o usodi banke preko konca tedna.
Glavno vlogo pri tem bi morali imeti bančni nadzornik in organi, odgovorni za reševanje bank: na ta način bi se lahko izognili politični paralizi. Parlament želi več pristojnosti dati tudi odboru za reševanje bank, kjer sedijo predstavniki držav članic, tako da bi bila zagotovljena uravnotežena delitev nalog med evropsko in državnimi ravnmi.
Mandat tudi nalaga pogajalcem Parlamenta, da se zavzamejo za takšen sklad za reševanje bank, ki bi lahko s sredstvi pomagal že od samega začetka in ne šele čez 10 let, ko bi banke vanj vložile dovolj denarja, da bi bil verodostojen. Obseg vseh posojil, ki bi bila iz sklada izplačana določeni banki, bi ta banka povrnila hkrati s svojimi rednimi letnimi prispevki. Parlament zahteva, da morajo biti vse banke obravnavane enakopravno in imeti enak dostop do sklada.
Več informacij o parlamentarnem mandatu za pogajanja se nahaja na povezavi na desni strani tega prispevka.
Naslednji koraki
Pogajalci Parlamenta in Sveta bodo pogajanja o uredbi o enotnem postopku za reševanje bank nadaljevali. Pogajalci Parlamenta sicer sodelujejo tudi pri medvladnih pogovorih o vzpostavitvi sklada za reševanje bank.