Nezakonitim dobičkom organiziranega kriminala je treba narediti konec
Sledenje nezakonito pridobljenemu denarju in ostalemu premoženju bi lahko bilo celo bolj pomembno od zapiranja kriminalcev za zapahe. Oblasti v Evropski uniji danes zasežejo manj kot en odstotek nezakonito pridobljenega premoženja, opozarja romunska poslanka Monica Luisa Macovei (EPP). Poslanci so na plenarnem zasedanju 25. februarja glasovali o njenem poročilu o zakonodaji o zamrznitvi in zasegu kriminalno pridobljenega premoženja.
Kaj so prednosti predlagane zakonodaje? Si bodo državni proračuni malce opomogli?
Seveda, saj bodo lahko oblasti pridobile denar, ki se uporablja v kriminalu. Če tega ne bomo naredili, potem bodo kriminalci denar ponovno vložili v nezakonite aktivnosti, morda ga bodo oprali in tako proračun od tega ne bo imel nič. Nacionalni proračuni bodo torej pridobili, podobno proračun EU. Je zelo preprosto, ljudje bodo bogatejši, ne revnejši.
Kako pomembno je usklajevanje ukrepov med državami članicami in kakšna je pri tem vloga Parlamenta?
Nekdo ima lahko lastnino v drugi državi EU, zato morajo te sodelovati, če se govori o zasegu premoženja. Države lahko premoženje po obsodbi že zasežejo. Pomembno pa je, da uvedemo možnost zasega premoženja tudi brez kazenske obsodbe, kar je možno le v redkih državah članicah.
Če je premoženje pridobljeno na kriminalen način, potem lahko to država dokaže brez tega, da nekoga pošlje za zapahe. Prizadevaš si torej za zaseg denarja, ne za kazensko obsodbo. To je bolje, kot da če nekoga zapreš, umazani denar pa pustiš zunaj.
Ne bi bilo to v nasprotju s konvencijami o človekovih pravicah?
Moj predlog izrecno omenja tudi člen 6 Evropske konvencije človekovih pravic, ki jamči pošteno sojenje. O zasegu premoženja bodo vedno odločali sodniki in sodišča.
Pogovor, ki je bil objavljen 8. maja 2013, danes ponovno objavljamo s privoljenjem poslanke.
