Parlament davkoplačevalce razbremenil stroškov reševanja bank  

Sporočilo za javnost 
 
 
Euro notes and coins sit on a table © BELGA_DPA_D.Reinhardt  

V torek so evropski poslanci potrdili tri ukrepe, ki naj bi zagotovili, da bodo same prevzele tveganje za neuspeh in ga ne prenašale na davkoplačevalce. Dva sta namenjena postopkom za prestrukturiranje in likvidacijo bank v težavah, tretji pa predvideva, da banke jamčijo za vloge do 100 tisoč evrov. S tem se dopolnjuje enotni sistem bančnega nadzora in dodajajo novi elementi za bančno unijo.

Parlament je v pogajanjih s finančnimi ministri uveljavil številne svoje zahteve, še posebej glede oblikovanje enotnega mehanizma za reševanje bank in povezanega sklada v višini 55 milijard evrov, ki ga bodo morale napolniti banke. Poročevalka o zakonodajnem predlogu je bila Elisa Ferreira (S&D, Portugalska). Z novimi pravili se zmanjšuje tudi vpliv politike, ki bi sicer lahko blokirala ukrepe proti bankam in zagotavlja hitrejše oblikovanje sklada ter bolj poštena uporaba njegovih sredstev.


V direktivi o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje bank - poročevalec je bil Gunnar Hökmark (ELS, Švedska) - so poslanci dosegli zelo stroge pogoje za možnost uporabe javnega denarja.


Poročevalec za predlog posodobljenih pravil o jamstvih za bančne vloge je bil Peter Simon (S&D, Nemčija), nova zakonodaja pa zagotavlja, da bodo varčevalci dobili svoj denar nazaj veliko hitreje v primeru propada banke. Banke bodo morale tudi zagotoviti, da bo v shemah dovolj sredstev.


Več podrobnosti je v Ozadju (povezava na desni).


Banke morajo sprejeti izgube in zagotoviti sredstva v sklade za reševanje


Med gospodarske krizo so izgube številnih bank postale breme davkoplačevalcev, vrednost samih bank pa je ostala skoraj nedotaknjena. Reševanje bank, kot je opredeljeno v dveh sprejetih zakonih, zdaj predvideva, da bodo za kritje izgub najprej uporabljena sredstva lastnikov banke (delničarjev) in upnikov (predvsem imetnikov obveznic), šele nato pa se bo iskalo zunanje vire financiranja.


Banke bodo morale financirati tudi rezervne sklade za kritje dodatnih izgube. Države članice bančne unije (vse v evroobmočju in morda še dodatne) bodo lahko uporabile sklad v višini 55 milijard evrov, ki se bo napolnil v 8 letih. Ostale članice bodo morale v 10 letih oblikovati svoje sklade v višini enega odstotka kritih bančnih vlog.


Manj političnega vmešavanja za nižje stroške


Poslanci so vztrajali, da je treba v primerih, ko banke zaidejo v težave, sprejemati tehnične ukrepe. V nekaterih državah članicah pa so želeli, da bi v posebnih primerih ključne odločitve sprejemali finančni ministri. Končni kompromis bistveno omejuje njihov vpliv in politični pritisk, kar naj bi omogočilo večjo pravičnost, hitrejše delovanje in nižje stroške reševanja.


Boljša zaščita vlagateljev


Sistem jamstev za vloge zavezuje članice Unije, da v ta namen oblikujejo lastne programe, ki jih bodo financirale banke, za zagotovljeno izplačilo zajamčenih vlog v višini do 100.000 evrov, če banka v težavah te obveznosti ne bo mogla sama izpolniti. Davkoplačevalcem tako ne bi bilo treba nositi stroškov teh jamstev.


Poslanci so tudi zagotovil, da bodo vlagatelji lahko hitreje dobili povrnjen svoj denar. Celotni znesek njihove zajamčene vloge naj bi jim bil na voljo v sedmih delovnih dneh, nujno izplačilo (če bi država uvedla prehodna obdobja) pa v roku pet dni. Parlament je še vnesel določila o jamstvu za začasno visoke zneske: če je na računu začasno več kot 100 tisoč evrov (na primer ob prodaji nepremičnine), bo ves znesek ali pa njegov del zavarovan vsaj 3 mesece.


Soodločanje (običajni zakonodajni postopek), sporazum v prvi obravnavi (pravila za banke) in v drugi obravnavi (jamstva za vloge)


 

http://ec.europa.eu/avservices/ebs/schedule.cfm?date=04/14/2014&sitelang=en&page=1&institution=0


http://ec.europa.eu/avservices/ebs/schedule.cfm?sitelang=en&page=1&institution=0&date=04/15/2014