Skupni evropski odziv ob morebitnih krizah oskrbe s plinom

Nova pravila za ukrepanje, povezovanje in bolj usklajeno delovanje držav članic ob morebitnih krizah oskrbe z zemeljskim plinom naj bi ob tovrstnih dogodkih med drugim preprečila, da bi lahko prišlo do prekinitev dobav gospodinjstvom. Parlament je novo uredbo o varnosti oskrbe z zemeljskim plinom potrdil v torek.

Zakonodaja je odziv na krizi v letih 2008 in 2009 ob prekinitvah dobav ruskega zemeljskega plina. Z njo naj bi zmanjšali evropsko odvisnost od zunanjih dobaviteljev, zmanjšali tveganja ob morebitnih motnjah v prenosu plina in spodbudili investicije v infrastrukturo tako na nacionalni kot na evropski ravni. Tržni mehanizmi ostajajo glavni instrument za zadostitev povpraševanja po plinu, v kriznih razmerah pa imajo zaščiteni odjemalci, torej gospodinjstva, absolutno prednost pri oskrbi.

Države članice bodo morale v dveh letih pripraviti preventivne načrte za preprečevanje motenj oskrbe s plinom, Komisija bo dobila široke pristojnosti pri usklajevanju ukrepanja ob kriznih razmerah, prav tako pa bo v njenih rokah preverjanje skladnosti nacionalnih načrtov, da njihovo izvajanje ne ogrozi oskrbe drugih članic Unije.

Parlament je predlog uredbe sprejel s 601 glasom za, 27 proti in 23 vzdržanimi glasovi. Poročevalec, španski poslanec Alejo Vidal Quadras (ELS) je sprejem označil za "mejnik, ki bo ob hitrem in učinkovitem izvajanju pomenil jasno sporočilo dobaviteljem, da v Evropi ob takšnih krizah stojimo vsi za enega in eden za vse." Komisar za energetiko Günther Oettinger  je sporočil, da je v evropskem proračunu za vlaganja v plinovodno infrastrukturo predvidenih 1,4 milijarde evrov.

V razpravi je sodelovala tudi slovenska poslanka Romana Jordan Cizelj (SDS/ELS), ki je dejala, "da v središče naših ukrepov postavljamo dobrobit posameznega človeka. V uredbi so namreč vsa gospodinjstva, ki so priključena na plinovodno omrežje, definirana kot zaščiteni odjemalci. Na podlagi te uredbe morajo biti sprejeti ukrepi, ki jim jamčijo zadostno napajanje tudi v primeru izrednih dogodkov. To pomeni, da moramo okrepiti infrastrukturo v posameznih državah članicah in povezave med njimi.(...) Vesela sem, da je poročevalec prisluhnil argumentom posameznih držav in upošteval njihove specifike. Tako so rešitve ustrezne tudi za Slovenijo, kjer kombinacija napajanja ruskega in alžirskega plina zadostuje za doseganje standarda oskrbe."

Standard oskrbe gospodinjstev

Dobavitelji zemeljskega plina v državah članicah bodo morali zagotavljati oskrbo gospodinjstvom tudi v primerih:

- izredno nizkih temperatur v sedemdnevnem obdobju največje intenzivnosti porabe;

- 30 dni izjemno velikega povpraševanja;

- izpada največje infrastrukture v državi, ki bi v povprečnih zimskih razmerah trajal 30 dni.

Preventivni ukrepi

Osnovni ukrep je doseganje takšnega standarda infrastrukture, po katerem bi lahko ob morebitnem izpadu največjega vira oskrbe s plinom preostalo omrežje imelo zadostne zmogljivosti in rezerve za zadostitev skupnih potreb države tudi v primeru, če bi se to zgodilo na dan, ko je povpraševanje po plinu izjemno visoko (kar se po statističnih izračunih zgodi povprečno enkrat v dvajsetih letih).

Infrastruktura v državah članicah bo morala ustrezati predpisanemu standardu najkasneje v štirih letih, že v treh letih pa bodo morali vsi medsebojni plinovodi med državami omogočati prenos plina v obe smeri.

Izjema za Slovenijo

Slovenija bo morala izpolnjevati standard oskrbe gospodinjstev, ne bo pa ji treba izpolnjevati infrastrukturnega standarda. Pogoj velja, dokler ima vsaj dva povezovalna plinovoda z drugimi državami članicami (Avstrija in Italija), vsaj dva različna dobavna vira (Alžirija in Rusija) in nobenih skladišč za plin ali obrata za utekočinjeni zemeljski plin na svojem ozemlju. Če bi se katero od teh dejstev spremenilo, mora o tem obvestiti Komisijo.

Ukrepanje v izrednih razmerah

Če bi zaradi velikega izpada vira ali izjemno visokega povpraševanja in kljub preventivnim nastala kriza oskrbe, bo morala država začeti izvajati načrt ukrepov ob izrednih razmerah. Glede na resnost razmer so opredeljene tri stopnje krize: "zgodnje opozarjanje", "pripravljenost" in "izredne razmere", vendar država tudi ob izrednih razmerah ne sme ukrepati tako, da bi prekinila čezmejni pretok plina ali ogrozila dobave druge članice.

Evropska komisija bo dobila pooblastila, da lahko v primeru izrednih razmer četudi le v eni članici razglasi izredne razmere na območju določene regije ali pa celotne Unije. Na zahtevo vsaj dveh članic z izrednimi razmerami pa bo to stopnjo morala razglasiti bodisi na regionalni ali evropski ravni.

V primeru izrednih razmer na ravni Unije bo Komisija odgovorna za zagotavljanje nemotene izmenjave informacij med članicami, doslednost njihovih ukrepov in usklajevanje potez do tretjih držav.