Služba za zunanje delovanje: odgovornost in uravnoteženo zaposlovanje

Evropski parlament je v sredo dopolnil finančno uredbo EU, kadrovske predpise in proračun za letošnje leto, kar je potrebno za začetek dela Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD). Poslanci so z dopolnili dosegli večjo preglednost službe in upoštevanje geografske ter spolne uravnoteženosti pri zaposlovanju.

Pri financiranju bo imela ESZD enak status kot druge institucije Unije, torej bo imela svoj razdelek v splošnem evropskem proračunu, Parlament pa bo vsako leto odločal o razrešnici njene porabe. Za operativno izvajanje proračuna bo še naprej zadolžena Komisija.

Za zagotovitev proračunske preglednosti bo morala Komisija Parlamentu in Svetu skupaj s predlogom proračuna predložiti tudi delovni dokument, ki bo predstavil vse upravne in operativne odhodke, povezane z zunanjim delovanjem Unije, vključno s stroški za skupno zunanjo in varnostno politiko ter evropsko varnostno in obrambno politiko.

Vloga vodij delegacij

Pred prevzemom dolžnosti bodo morali novi vodje delegacij Unije opraviti posebne tečaje usposabljanja s področja nalog in pristojnosti odredbodajalcev ter izvrševanja proračuna. Vodje bodo morali v celoti sodelovati s Parlamentom glede razrešnice, če bo potrebno pa tudi zagotoviti vse dodatne informacije in se udeležiti sej odbora za proračunski nadzor.

Proračunska pravila so bila sprejeta s 578 glasovi, 39 proti in 28 vzdržanimi glasovi.

Kadrovski predpisi

Predpisi, ki urejajo zaposlovanje v ESZD, so določeni v besedilu, o katerem se je s Svetom pogajal poslanec Bernhard RAPKAY (S&D, DE), Parlament pa je v sredo predlog  potrdil s 513 glasovi za, 51 proti in 98 vzdržanimi glasovi.

"Želimo si službo, ki bo moderno zasnovana, uravnotežena glede na spol, ter z enakimi pravicami in dolžnostmi za tiste zaposlene, ki bodo prišli iz nacionalnih diplomacij," je v predstavitvi dejal poročevalec Rapkay.

Namen zaposlovanja je, da se službi zagotovi storitve najsposobnejših in najučinkovitejših uradnikov in začasnih uslužbencev z največjo stopnjo sposobnosti, učinkovitosti ter integritete, izbranih z najširšega možnega geografskega območja iz vrst državljanov držav članic Unije. Osebje bi moralo vključevati tudi primerno in pomembno število državljanov vseh držav članic.

Za zagotovitev uravnotežene zastopanosti spolov, bo morala služba sprejeti primerne ukrepe za spodbujanje enakih možnosti za nezadostno zastopani spol v nekaterih funkcionalnih skupinah. Visoka predstavnica bo morala do sredine leta 2013 predložiti poročilo o izvajanju uredbe, s posebnim poudarkom na ustrezni zastopanosti obeh spolov in geografski uravnoteženosti v ESZD.

Služba bo do 30. junija 2013 zaposlovala izključno uradnike iz generalnega sekretariata Sveta, Komisije ali nacionalnih diplomatskih služb, po 1. juliju pa se bodo za zaposlitev lahko potegovali tudi uradniki iz drugih institucij Unije. Ob zapolnitvi vseh mest v ESZD bi morali uradniki EU predstavljati vsaj 60 odstotkov, uslužbenci iz diplomatskih služb držav članic pa vsaj tretjino zaposlenih.

Dopolnila proračuna za leto 2010

Poslanci so na podlagi poročila, ki sta ga pripravila Roberto GUALTIERI (S & D, IT) in László Surján (EPP, HU), s 608 glasovi za, 41 proti in 11 vzdržanimi glasovi potrdili tudi spremembe proračuna za letošnje leto.  V službi za zunanje delovanje bo ustvarjenih skupno 100 novih delovnih mest, v proračunu pa bodo zagotovljena sredstva za še dodatnih 70 začasnih zaposlitev. Neto finančni učinek na proračun bo znašal 9,5 milijona evrov.

Slovenska poslanca v razpravi

V razpravi, ki je bila na dnevnem redu v sredo dopoldne, sta sodelovala tudi dva slovenska poslanca. Zoran Thaler (S&D/SD) se je zavzel, da morajo v službi delovati diplomati vseh nacionalnosti Evropske unije:

"Ni hujšega napada na moč in enotnost Evropske unije kot je situacija, ko EU zastopajo predvsem državljani samo šestih nacionalnosti. Dve tretjini sedanje službe, ki jo je podedovala gospa Ashton, je samo iz šestih držav. Kaj pa ostalih 21? Kaj pa nove članice? Zato obžalujem, da ne bomo sprejeli določila, ki sta ga sprejela odbor za zunanje zadeve in odbor za proračun, in bi si s tem zagotovili, da bomo vsaj v desetih, ponavljam desetih letih popravili najhujšo neuravnoteženost."

Ivo Vajgl (ALDE/Zares) je spomnil na težavno usklajevanje interesov pri nastajanju službe:

"Težko bo vsakič posebej usklajevati interese, ker smo pač drugačni in ker imamo drugačno zgodovino. Dejstvo pa je, da sta pamet, izkušnje, modrost in dobra volja gotovo porazdeljeni proporcionalno po vsej Evropi, in to je tisti temelj, ki nas pravzaprav veže in ki nam odpira prihodnost. Mislim, da bi bilo zelo dobo, če bi mi tudi v prihodnje zunanji politiki, vlogi Evrope v zunanji politiki na globalnem planu, posvečali toliko pozornosti kot smo do zdaj posvetili financam. Ta služba namreč ne bo ustvarjala zunanje politike, zunanjo politiko bo ustvarjala gospa Ashton, v sodelovanju z drugimi igralci, med katerimi je, vam zagotavljam, velik interes Parlamenta in vam želim seveda veliko uspeha pri vašem delu."