Podnebni vrh: EU naj vztraja pri Kjotskem protokolu

Unija bi morala na podnebnem vrhu Združenih narodov v južnoafriškem Durbanu prevzeti pobudo v prizadevanjih za nadaljnje izvajanje Kjotskega protokola o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov tudi po letu 2012. Resolucija, ki jo je Parlament sprejel v sredo, še dodaja, da bi evropsko gospodarstvo imelo korist, če bi si prizadevalo za znižanje izpustov, ki bi bilo večje od sedaj predvidenih 20 odstotkov.

"Mednarodna pogajanja o podnebnih vprašanjih so na razpotju med zastojem in napredkom. EU mora v Durbanu pomagati ustvariti novo dinamiko," je dejal predsednik odbora za okolje in vodja parlamentarne delegacije Jo Leinen (S& D, DE) po sprejetju resolucije s 532 glasovi za, 76 proti in 43 vzdržanimi glasovi. "Gospodarska kriza ne sme biti izgovor, da se ne ukrepa. Unija mora še naprej podpirati Kjotski protokol in v sodelovanju z drugimi državami pripraviti časovni načrt, da bi najkasneje do leta 2015 začel veljati vseobsegajoč sporazum za boj proti podnebnim spremembam.

Podpora Kjotskemu protokolu

Resolucija poziva EU, naj javno in enoglasno potrdi močno zavezanost Kjotskemu protokolu kot prelomnemu mednarodnemu sporazumu, ki zavezuje industrializirane države k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Poslanci tudi vztrajajo, da je treba preprečiti prekinitev med zavezujočimi obdobji protokola, ki se sicer izteče leta 2012.

Zmanjšanje izpustov za več kot 20 odstotkov

Poslanci v duhu prejšnjih resolucij na temo podnebnih sprememb tudi tokrat poudarjajo, da bi si morala EU prizadevati za več kot 20-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, saj bi s tem sočasno zagotovili zelena delovna mesta in okrepili rast in varnost.

Podnebni sklad in drugi ukrepi

Evropski poslanci želijo, da Unija okrepi prizadevanja pri iskanju dogovora o virih financiranja in načinih upravljanja podnebnega sklada za pomoč državam v razvoju, ki naj bi do leta 2020 znašal 100 milijard dolarjev letno.

Novi ukrepi so nujni tudi za zmanjšanje izpustov v pomorskem in letalskem prometu, ki nista vključena v Kjotski protokol. Poslanci vztrajajo pri zakonodaji, sprejeti leta 2008, ki predvideva vključitev letalstva v evropski sistem trgovanja z emisijami s 1. januarjem 2012.

Parlamentarci so tudi zaskrbljeni zaradi "gigatonske vrzeli", razlike med sedanjim obsegom ambicij in ukrepi, ki so potrebni, da se globalno segrevanje zadrži pod 2 ºC. Poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri ZN namreč kažejo, da bi bilo treba do leta 2020 doseči 25–40-odstotno zmanjšanje izpustov glede na leto 1990.