Zelena luč za vstop Hrvaške v EU

Parlament je v četrtek dal soglasje k pristopni pogodbi za vstop Hrvaške v Unijo, hkrati pa so poslanci pozvali oblasti v Zagrebu, da morajo nadaljevati prizadevanja pri reformi pravosodja in v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Hrvaška naj bi postala 28. država članica EU predvidoma 1. julija 2013.

Predlog za soglasje k hrvaškemu vstopu v Evropsko unijo je bil sprejet s 564 glasovi za, 38 proti in 32 vzdržanimi glasovi, izid glasovanja pa so poslanci pozdravili z ovacijami. Poročilo je pripravil poslanec Hannes Swoboda (S&D, AT).

"Danes je dober dan za Hrvaško in za EU," je po glasovanju poudaril predsednik Jerzy Buzek in dodal, da je "Evropski parlament z vsemi silami podprl hrvaški vstop v Unijo in tako dal jasen znak, kako zelo si EU želi Hrvaško za svojo članico. Hrvaški državljani bodo svojo podporo EU lahko kmalu pokazali na referendumu".

Naslednji korak je podpis pristopne pogodbe, ki se bo zgodil na vrhu voditeljev Unije 9. decembra v Bruslju, sledijo pa ratifikacije v vseh 27 državah članicah. Hrvaška bo nova članica postala predvidoma 1. julija 2013.

V spremljajoči nezakonodajni resoluciji, ki jo je prav tako pripravil poslanec Swoboda, Parlament pa jo je sprejel s 550 glasovi za, 34 proti in 41 vzdržanimi glasovi, poslanci pozdravljajo zaključek pristopnih pogajanj, hrvaške državljane drugim pozivajo, naj se udeležijo pristopnega referenduma in glasujejo za, države članice Unije pa naj postopek ratifikacije zaključijo čim prej. Parlamentarci tudi pozdravljajo skorajšnji prihod hrvaških opazovalcev v poslanske klopi.

Evropski parlament tudi poudarja, da bo budno spremljal predpristopni proces in poziva Komisijo, naj ga obvešča o tem, kako hrvaške oblasti izpolnjujejo zaveze, ki jih je država sprejela med pogajanji.

Poslanci Hrvaški priznavajo, da je pripravljena na vstop, a hkrati Zagreb pozivajo, naj nadaljujejo prizadevanja za reformo pravosodja, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Prav tako morajo sodne oblasti še naprej izvajati kazenski pregon vojnih zločinov v skladu s priporočili Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, državni organi naj dodatno spodbujajo vračanje beguncev in razseljenih oseb, pri čemer naj bodo posebej pozorni na položaj povratnikov srbske narodnosti.

Resolucija tudi poziva Hrvaško, naj glede na obstoječe gospodarske težave nadaljuje s strukturnimi reformami gospodarstva, spodbuja zaposlovanje z oživitvijo trga dela in se zavzema za fiskalno konsolidacijo, da bi okrepila konkurenčnost.

Slovenski poslanci v razpravi

Razprava o vstopu Hrvaške v Unijo je bila na dnevnem redu v sredo zvečer, v njej pa so sodelovali tudi slovenski poslanci in poslanke.

Ivo Vajgl (Zares/ALDE): "Hrvaška je morala dolgo čakati na ta svečani trenutek. Nekaj takšnih svečanih trenutkov še pride v naslednjih tednih in mislim, da je v resnici morala Hrvaška svoje članstvo plačati nekoliko dražje kot številne druge države, ki so v zadnjih desetih letih pristopale v Evropsko unijo. Poleg ostalega je bila to tudi posledica neke zgrešene optike v Evropi. Namreč, da je Hrvaška eden izmed krivcev za vojne na Balkanu, ne pa največja žrtev teh vojn. V vsakem primeru, danes lahko ugotovimo, da je evropska ideja, da je evropska prihodnost Hrvaške prispevala k večji kohezivnosti hrvaške politike in ljudi na Hrvaškem – to je pomemben dosežek. Posebej pomemben dosežek za državo, ki je zaradi svoje zgodovine, v bistvu, heterogena država. In danes imajo vsi na Hrvaškem skupni cilj, ki se ga lahko veselijo. (...)Precej stvari je, kjer bo Hrvaška morala v naslednjih letih še izboljšati svoje performanse– na področju svobode medijev, zaščite človekovih pravic, manjšin in drugih stvari–, ampak to so tudi naši problemi, to niso specifično hrvaški problemi."

Tanja Fajon (SD/S&D): "Podpora Hrvaški bo jutri pomembno sporočilo, da se širitev nadaljuje kljub težkim časom. In upam, da bo letos sledilo še nekaj pozitivnih sporočil evropskih vlad državam zahodnega Balkana. Hrvaški čestitam iskreno za resnično velik uspeh, ki je pomemben za vse države v regiji. Optimistična sem tudi, da bo Hrvaška dober zgled preostalim, posebej pri reševanju odprtih dvostranskih vprašanj in zlasti pri graditvi medsebojnega zaupanja. Strinjam se, da je bil arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško velik uspeh. Članstvo prinaša koristi, tako Uniji kot Hrvaški, ki je izpeljala zahtevne reforme, posebej tiste, ki zadevajo boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Mešanica maratona in sprinta pa se ne sme končati. Tega se morajo zavedati vsi, tudi politiki, ki prevečkrat v regiji, ne le na Hrvaškem, z nepremišljenimi izjavami porušijo težko doseženo ravnotežje. Ljudje pa se morajo zavedati, da so nazadnje oni tisti, ki bodo odločili, ali želijo prihodnost v Evropski uniji. V Sloveniji smo zelo uspešno prestali preizkušnjo z referendumom. Verjamem, da jo bodo uspešno prestali tudi na Hrvaškem, saj je evropska prihodnost investicija v napredek, reforme in stabilnost v naši regiji."

Alojz Peterle (NSi/ELS): "Republiki Hrvaški iskreno čestitam k uspešnemu zaključku pogajanj in bližnjemu podpisu pristopne pogodbe. Hrvaška je dokaz, da je mogoče z vztrajnim delom izkoristiti evropsko perspektivo za okrepitev še nedokončanega procesa združevanja Evrope. Hrvaška bo tako že druga država, ki je nastala na območju nekdanje Jugoslavije in stopila v Evropsko zvezo. Želim si, da bi uspeh Hrvaške stimuliral napredek pristopnih procesov tudi drugih držav jugovzhodne Evrope, ki jim je bila v Solunu ponujena evropska perspektiva. Ta proces je treba, ne glede na sedanjo krizo, nadaljevati v dobro miru, razvoja in sodelovanja v regiji, ki je v interesu celotne Evrope."

Jelko Kacin (LDS/ALDE): "Uspeh Hrvaške je še en velik poraz evroskeptikov in zato čestitam Hrvaški, pogajalskima ekipama na obeh straneh, saboru in državljanom Hrvaške, tudi Komisiji, posebej komisarju in njegovi ekipi, in poljskemu predsedstvu. Vsi moramo biti ponosni na ta pomemben dosežek in uspeh Evropske unije. Hvala tudi Hannesu Swobodi za njegovo dolgoletno in pozitivno delo. 9. decembra bi morali štafetno palico širitve predati od Hrvaške na Črno goro in ji dati datum. Hrvaška si zasluži sosedo, ki se pogaja. Zasluži si tudi novo kandidatko in to si zasluži tudi celoten zahodni Balkan. Podprimo in spodbudimo Črno goro in Srbijo, ker bo to dobro za regijo. Zato pozivam Evropsko komisijo in Svet, posebej pa še poljsko predsedstvo, da v naslednjih dneh združimo moči, in uspeh Hrvaške okronamo še z uspehom Črne gore in Srbije."