Napovednik zasedanja

V sredo bodo poslanci glasovali o oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema. Določal bo skupne postopke in roke za obravnavo zahtevkov, ustvaril osnovni nabor pravic prosilcev za azil, ki prihajajo v EU, in ukinil pošiljanje prosilcev za azil v tiste države, ki temu ne bodo kos. V letu 2012 je bilo v državah EU registriranih okoli 330.000 prosilcev za azil.

Schengenski nadzorniki naj bi dobili pooblastila za nenapovedano preverjanje notranjih meja, da bi tako nacionalnim organom preprečili nezakoniti nadzor notranjih meja. To je le del svežnja reform, o katerem bodo poslanci glasovali na plenarnem zasedanju v sredo. Nedavna raziskava Eurobarometra je pokazala, da kar 62 odstotkov anketirancev meni, da je prosto gibanje najbolj pozitiven del evropske integracije v zadnjih petdesetih letih.

Evropski poslanci bodo v sredo odločali o proračunu in pravilih sodelovanja v skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim. V odborih za socialne zadeve, proračun in kmetijstvo so izglasovali, da v obdobju 2014-2020 višina sklada ostane 3,5 milijard evrov, kar naj bi zadostovalo za hrano, obleko in zadovoljevanje osnovnih potreb najrevnejših evropskih državljanov.

Če bo Parlament v sredo na glasovanju sprejel predlog zakona, ki ga je Svet EU neuradno že podprl, potem bodo velika podjetja, ki se ukvarjajo s črpanjem nafte in plina ter rudarstvom, morala razkriti podrobne podatke o tem, koliko denarja ob vsakem pridobljenem projektu nakažejo vladam.

Nov osnutek zakonodaje, o katerem bosta razprava in glasovanje potekala v torek, bo okrepil zmožnost Unije za spopadanje s čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, kot so koronavirus, izbruh bakterije E. coli ali pandemija gripe H1N1. Zakonodaja, ki je že usklajena s Svetom, prinaša vseevropski sistem zgodnjega obveščanja, državam članicam pa omogoča, da skupaj kupujejo zdravila.

V sredo bodo poslanci odločali o predlogu Komisije, ki dovoli uporabo osebnih podatkov letalskih potnikov v Uniji, kot so naslovi in podatki o kreditnih karticah, v preiskavah težjih kaznivih dejanj in terorizma. Odbor za državljanske svoboščine je predlog že zavrnil s 30 glasovi proti in 25 glasovi za.

Poslanci bodo v torek glasovali o predlogu zakonodaje, ki naj bi bolje opredelila pravila o označevanju in vsebini otroškega mleka in hrane ter hrane za posebne zdravstvene namene. S tem bodo zaščiteni potrošniki in urejeno razlikovanje med normalno hrano in hrano za določene skupine. Osnutek, ki sta ga izpogajala Parlament in Svet, delno ureja tudi nizkokalorično prehrano.

V Parlamentu bodo v sredo glasovali o razporeditvi poslanskih sedežev med državami EU za obdobje 2014-2019. Po predlogu, ki so ga poslanci vložili že marca, in ki ima tudi podporo Sveta, bi 12 članic na evropskih volitvah izgubilo po en sedež. Te države so Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Grčija, Hrvaška, Irska, Latvija, Litva, Madžarska, Portugalska in Romunija.

Poslanci bodo v sredo s predsednikom Komisije Barrosom in irskim predsedstvom Sveta razpravljali o priporočilih Komisije za proračunske in strukturne reforme za posamezne države. V resoluciji, ki naj bi jo izglasovali opoldne, bodo voditelje držav in vlad, ki se bodo sestali na vrhu 27. in 28. junija v Bruslju, pozvali, naj vlagajo v naložbe in tako spodbujajo rast ter ustvarjanje delovnih mest.

Predsednik Slovenije Borut Pahor bo v torek opoldne na slavnostni seji nagovoril Evropski parlament. V govoru se bo najbrž osredotočil na trenutne razmere v Sloveniji in pristop Hrvaške kot 28. države članice k Evropski uniji.

Portugalski predsednik Aníbal Cavaco Silva bo v sredo uradno nagovoril poslance. Najverjetneje se bo osredotočil na izkušnje Portugalske z reševalnim paketom in njene odnose z Evropsko unijo.

Parlament bo v sredo glasoval o imenovanju hrvaškega kandidata Nevena Mimice za evropskega komisarja za potrošniško politiko. Na zaslišanju v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane je Mimica dobil pozitivno oceno.

Na sredini razpravi z visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve Catherine Ashton bo v središču pozornosti nasilno zatiranje protivladnih protestov v Turčiji ter omejevanje temeljnih pravic in svoboščin, vključno s svobodo govora in svobodo medijev. Nemiri so se razširili šele po tem, ko je policija uporabila silo kot odziv na protestnike, ki so se zavzemali za rešitev parka Gezi v Istanbulu.