President Jerzy Buzek

HD

Spoštovani predsedniki Evropskega parlamenta,
spoštovani ministri,
spoštovani predsedniki in  predstavniki evropskih institucij,
spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, in predvsem - dragi prijatelji!

Danes stojim pred vami kot trinajsti predsednik te skupščine, izvoljene na neposrednih volitvah. Vesel sem, da so med nami prejšnji predsedniki:

V veliko čast mi je, da ste tukaj.

Kot jih je dejalo mnogo izmed vas, je moja izvolitev tudi simbolična. Je simbol uresničenih sanj državljanov našega dela Evrope o enotnosti celine.

Drage kolegice in kolegi iz Estonije, Latvije, Litve, Slovaške, Češke, Madžarske, Slovenije, Romunije, Bolgarije, Cipra in Malte.

Poznam in razumem strahove, potrebe in pričakovanja tistih, ki so nedavno vstopili v Unijo. Poznam jih, saj so v moji državi podobni. Vendar sedaj skupaj prevzemamo odgovornost za prihodnost naše celine. Ni več stare in nove Evrope − je naša Evropa! Skupna Evropa! Hočemo, da bi bila moderna in močna  ter da bi to čutili tudi naši državljani.

Za uresničitev tega cilja sta potrebna energija in delo. Vreden je tega velikega truda, saj predstavlja sanje generacij Evropejcev. Jaz sem na delo in trud pripravljen, saj so to bile tudi moje sanje.  


Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Ko začenjamo mandat, Evropa in mi − njeni predstavniki − stojimo pred številnimi izzivi, s katerimi se moramo spoprijeti. Pri tem ne smemo pozabiti, da Evropski parlament v prizadevanjih za boljšo Evropo igra posebno vlogo, ki ni le institucionalna, temveč tudi družbena. Je tudi zelo simbolična, saj je Evropski parlament temelj evropske demokracije.

Je temelj stalnosti in stabilnosti demokracije, varuh idej in vrednot, ki se uresničujejo ne le pri naših odločitvah in njihovih posledicah, temveč tudi v naših razpravah.

Grki, ki so izumili demokracijo, so imeli navado citirati svojega učitelja Aristotela, da je merilo zrelosti človeka, torej državljana, njegova sposobnost, da spore in navzkrižja interesov ne rešuje z nasiljem, temveč z razpravo in argumenti. Evropski parlament tej tradiciji sledi in je porok za stabilnost na političnem odru, na katerem se odvijajo različni scenariji in je oblast v rokah poslancev. Vendar ima Evropski parlament tudi drugo nalogo, saj mora oblikovati vizijo o novi Evropi, ki mora preseči sedanjost in ki mora biti usmerjena od tega, kar je, v tisto, kar bi moralo biti. Da bi izgradili skupno vizijo, potrebujemo ideje, znanje, modrost in predvsem pogum.

Nemška filozofinja judovskega porekla Hannah Arendt je dejala, da je politika edino področje poleg religije, kjer se dogajajo čudeži. Mi v Evropi smo točno pred 20 leti videli čudež in zato verjamemo v moč poguma, ideje in modrosti. Mislim, da vanje verjamete vsi tukaj zbrani.

Z optimizmom gledam na izzive, ki so pred nami. Menim, da so to:
1. gospodarska kriza in evropska solidarnost,
2. energija in varovanje okolja,
3. zunanja politika,
4. človekove pravice in sistem vrednot,
5. naš parlament in njegova reforma.


Gospe poslanke, gospodje poslanci,

najbolj pereče in zahtevno je vprašanje gospodarske krize. Krizo moramo premagati, kar bomo tudi storili. Evropa je prevzela vodilno vlogo in je predlagala rešitve v skupinah G8 in G20, in sicer rešitve, ki bi ob ohranitvi našega družbenega modela pripomogle k ponovnemu zagonu svetovnega gospodarstva.

V globaliziranem svetu mora Evropa nastopati z enotnim glasom.

Sedaj, v času krize, moramo še posebej spodbujati gospodarsko rast in se boriti proti brezposelnosti, oživiti cilje lizbonske strategije in najti načine za naložbe v nove tehnologije, inovacije, izobraževanje in človeški kapital. Da bi evropski raziskovalni programi imeli jasne prednostne naloge in postopke, je treba pozornost posvetiti proračunu Skupnosti.  

V našem boju s krizo moramo prisluhniti ekonomistom, ki predlagajo, da bi jo izkoristili za korenito reformo evropskega in svetovnega gospodarstva.  Ko bomo enkrat izšli iz krize, bo namreč naše navdušenje za reformo pošlo in se tako ne bomo zaščitili pred naslednjo krizo.

Parlament in Svet z novo pogodbo ohranjata svoje proračunske pristojnosti. Postopek soodločanja zajema kmetijstvo, ribištvo, zunanjo trgovino, pravosodje in notranje zadeve, pri čemer nam daje tudi pristojnosti na področju izdatkov za kmetijstvo.

To pravico torej imamo in smo jo dolžni uveljavljati, in to ne le za reševanje krize.

Zaščititi se moramo pred poskusi protekcionizma in ponovne nacionalizacije sektorjev skupnih politik. Kohezijska politika mora ohraniti prednostno mesto v prihodnjem proračunu Skupnosti, če želimo doseči popolno integracijo ponovno združene celine. Enotni trg je naš veliki uspeh, ki ga moramo braniti in utrditi, da bo Evropa ostala konkurenčna celina.

Za to je potrebna krepitev evropske integracije, ne pa njena slabitev. Imeti moramo pogum za uresničitev naših prepričanj.
Pojasnimo državljanom, zakaj je Evropa potrebna in zakaj metoda Skupnosti koristi vsem.

Proti krizi se ni mogoče boriti, če podcenjujemo pomen in potrebe življenja v družbi.  

Skupnosti, ki jo gradimo, se ne da poživiti, razumeti in se ne da v njej živeti, če ni v njej dveh elementov: solidarnosti in socialne kohezije.

O resnični skupnosti ne moremo govoriti, če ni v njej poskrbljeno za vse, še posebej najšibkejše: brezposelne, nekvalificirane in tiste, ki živijo v odmaknjenih krajih.  

Preprečevanje brezposelnosti je glavni cilj švedskega predsedovanja, pri čemer bomo vneto pomagali.

Na oni strani železne zavese smo nekoč za ulicah vzklikali: Ni svobode brez solidarnosti! Danes lahko rečemo, da tudi skupnosti ni brez solidarnosti, ter da ne more biti moderne in močne Evrope.


Spoštovani prijatelji,

gospodarske krize ne bomo premagali brez velikega intelektualnega, gospodarskega in ustvarjalnega potenciala žensk.

Polovica članov naše skupnosti ni deležna enakih priložnosti in možnosti.

Demografska kriza kliče po spodbujanju družine in rodnosti. Poskrbeti moramo za to, da ženske zaradi družine in vzgoje otrok ne bodo primorane žrtvovati svoje poklicne kariere.

Za premagovanje demografske krize ob hkratni zaščiti demokratičnih načel moramo biti odprta skupnost. Priseljevanje je Evropi vedno prinašalo koristi. Predlagati moramo rešitve, s pomočjo katerih bomo lahko sprejemali priseljence, ustvarjali razmere za njihovo integracijo ter od njih pričakovali, da bodo do nje odprti.

Medkulturni dialog, ki ga je začel moj predhodnik Hans-Gert Pöttering, je učinkovito in preverjeno orodje integracije.


Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,

soočamo se z energetsko krizo. Evropejci, tudi če se ne spoznajo na geopolitiko, opazijo, ali je bilo izključeno njihovo ogrevanje. Nadaljevati moramo diverzifikacijo energetskih virov s povečanjem naložb v obnovljive vire energije in fosilna goriva. Jedrska energija ostaja državam članicam na voljo in je v njihovi pristojnosti. Da ne bomo odvisni od nobene države, moramo razširiti mrežo zunanjih plinovodov. Ojačati moramo povezave med našimi plinskimi in električnimi omrežji ter omogočiti skupen nakup plina, da bi resnično ustvarili evropski trg energetske solidarnosti. Mislim, da je prišel čas za resnično skupno energetsko politiko Unije, za kar si bom prizadeval.

Zametek naše skupnosti je bila Evropska skupnost za premog in jeklo, ki je bila vzpostavljena leta 1951.

Robert Schuman je tedaj dejal, da bo "solidarnost proizvodnje, ki bo na ta način povezana, zagotovila ne le, da se ne bo porodila zamisel o novi vojni, temveč da bo vojna tudi fizično nemogoča".


Dragi prijatelji,

naša energetska politika mora upoštevati grožnje, ki jih okolju prinašajo podnebne spremembe. Potrebujemo zeleno revolucijo in etiko samoomejevanja.

Evropski parlament o tej temi razpravlja. S številnimi poslanskimi kolegicami in kolegi sem deloval v začasnem odboru za podnebne spremembe. Poznate moja stališča in veste, da si bom skupaj z vami prizadeval, da bi v Københavnu dosegli kompromis, ki bo služil ohranjanju tako našega okolja kot tudi gospodarstva.


Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci,

na mednarodnem prizorišču smo pomembna institucija, kar od nas pričakujejo tudi naši državljani. Več Evrope potrebujemo tako znotraj meja Evropske unije kot v svetu. Skladna in učinkovita zunanja politika z izoblikovano vizijo o svetovni ureditvi bi morala biti eden izmed ciljev tega zakonodajnega obdobja.

Jean Monnet je nekoč dejal, da ima vsakdo svoje cilje. Ostaja le vprašanje, ali naši cilji služijo temu, da bi kaj postali, ali temu, da bi kaj uresničili. Prizadevajmo si, da bi v tem zakonodajnem obdobju nekaj uresničili.

Kaj je najvažnejše?

Prvič:
Aktivna politika do južnih in vzhodnih sosedov Evrope. Za dosego tega cilja moramo nadaljevati delo v Evro-sredozemski parlamentarni skupščini in skupščini Euronest.

Drugič:
Spodbujanje demokracije in modelov dobrega upravljanja. Medparlamentarne skupščine in naše delegacije moramo uporabiti za organizacijo parlamentarnih srečanj pred dvostranskimi vrhunskimi srečanji Unije. To je pomembno, saj bo Evropski parlament odslej soodločal še o večjem številu politik.  Dober primer skupnega dela je skupščina EUROLAT.

Tretjič:
Čas je za vzpostavitev resničnega čezatlantskega parlamentarnega sodelovanja in skupno graditev novega okvira svetovne ureditve. Prizadeval si bom za okrepitev vezi z ameriškim kongresom na vseh ravneh.

Četrtič:
Razvijati je treba naše strateško partnerstvo z Rusijo, ne da bi, tako kot velja tudi za naše odnose s Kitajsko, pozabili, da gospodarski in politični razlogi ne smejo prevladati nad vprašanji človekovih pravic, pravne države in demokracije. Kot predsednik si bom, kolikor je mogoče, prizadeval za dialog z našimi ruskimi partnerji, med drugim tudi v okviru nove strategije za Baltsko morje.

Petič:
Okrepiti moramo naše odnose z Indijo in drugimi rastočimi silami, na primer Brazilijo in Južno Afriko. Indija mora biti naš gospodarski in politični partner.

Šestič:
Ključ do svetovane stabilizacije ostaja Bližnji vzhod, Evropa pa mora v tej regiji odigrati dejavno vlogo.

Sedmič:
Širitev je ena izmed naših najuspešnejših političnih strategij.  Naši predniki niso nikoli uživali takšnega trajnega miru in blaginje, kot ju poznamo danes. Hrvaška in mogoče tudi Islandija sta članstvu najbližje.

Osmič:
Unija je največji darovalec pomoči na svetu. Narediti moramo seznam naših sedanjih in bodočih upravičencev ter ne smemo pozabiti na naše obveznosti do njih v skladu z razvojnimi cilji tisočletja.   Če zapiramo vrata pred nekaterimi, ki prihajajo, pa pred njimi ne smemo zapreti naših src in moramo storiti vse, kar je mogoče, da bi se življenje v njihovih državah približalo našim, evropskim standardom.

Devetič:
Okrepiti moramo misije Unije v okviru evropske varnostne in obrambne politike. V zadnjih šestih letih jih je bilo skupaj 22. Imeti morajo jasen mandat in potrebna sredstva za delovanje. Evropski parlament jih želi v večji meri nadzorovati in spremljati. Razširjene proračunske pristojnosti, ki jih bo Parlament imel po lizbonski pogodbi, lahko povečajo našo prožnost pri dodeljevanju sredstev za tiste misije, ki so potrebne in ki jih podpiramo.


Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začetek izvajanja nove pogodbe je naša najbolj prednostna naloga. Prizadeval si bom, da bo Parlament do dne, ko bo pogodba začela veljati, pripravljen na delovanje po novih predpisih.

Vendar ne glede na pogodbo čutimo, da so spremembe potrebne. Čutimo, da je treba v naši skupščini okrepiti dinamiko parlamentarizma.

Kot predsednik Parlamenta se želim opreti na izreden dosežek, ki je bil v zadnjih letih storjen na področju parlamentarne reforme. Uvedli smo že veliko koristnih sprememb,  vendar moramo iti še dlje.

Storil bom vse, da bi konstruktivni politični razpravi v naši skupščini namenili več prostora.

Odločno moramo zagovarjati nadvlado demokracije nad tehnokracijo.

Osebno sem goreč zagovornik bolj pogostih zahtev za besedo v sejni dvorani, saj bi to oživilo razprave na plenarnih zasedanjih. Menim, da je to zelo pomembno sredstvo za zaščito pravic manjšine, torej tistih kolegov, ki v Parlamentu ne zasedajo nobenih položajev, oziroma njihovih skupin.

Kot parlamentarci smo dolžni prisluhniti željam naših državljanov, hkrati pa jih moramo prepričati o koristih celine, ki je tesneje povezana in ki učinkoviteje deluje.

Zelo pomemben element, ki manjka v procesu reforme, je izboljšanje odnosov z drugimi institucijami, in sicer Evropsko komisijo in Svetom. Temu vprašanju bo posvečen velik del mojega mandata.

Kot predsednik si bom prizadeval za oblikovanje novega modela partnerstva z Evropsko komisijo, okrepitev nadzora Parlamenta nad izvršno oblastjo ter povečanje odgovornosti izvršnih organov v njihovem odnosu do Parlamenta.

Julija sem predsednika Komisije povabil k sodelovanju pri času za vprašanja, ki poteka v Parlamentu vsak mesec. Vprašanja bi postavljali glede na prošnje za besedo v sejni dvorani. Predlagam, da bi tovrstne razprave začeli čim prej.

Pred dvema tednoma nam je predsednik Barroso predstavil politične smernice svojega drugega mandata. To je bila pomembna novost,ki potrjuje, da predsednika Komisije izvoli Evropski parlament. Ob tem sem zelo zadovoljen.  

Parlamentarne odbore sem povabil, da pregledajo zakonodajo, ki še ni bila sprejeta, in ugotovijo, ali namerava nova Komisija svoje zakonodajne predloge ovreči, spremeniti ali obdržati. Odbore sem tudi povabil k poglobljeni razpravi o prihodnji politični strategiji, tako da bi se predstavitve kandidatov za komisarje osredotočale tudi na podrobnosti zakonodajnega programa in ne le na njihov življenjepis ali poklicne izkušnje.

Okrepiti moramo sodelovanje s Svetom. Da bi bilo to sodelovanje verodostojno, mora odražati dejstvo, da je v današnji Evropski uniji Parlament resničen zakonodajalec.

Skupaj mora reševati tudi institucionalna vprašanja, ki se pojavljajo z lizbonsko pogodbo. Gre za razširitev postopka soodločanja, nov sistem komitologije, imenovanje novega visokega predstavnika in podpredsednika Komisije, demokratični nadzor nad novo službo za zunanjepolitično delovanje in prilagoditev plenarnih zasedanjih novemu, "dvojnemu predsedstvu" Sveta.

V enakem duhu bi bilo treba razvijati naše odnose s 27 nacionalnimi parlamenti v Evropski uniji. V zadnjih letih se je naše sodelovanje okrepilo, lizbonska pogodba pa bo še bolj poglobila naše stike in potrdila njihovo vlogo pri sprejemanju zakonodaje, ki je prijazna do državljanov. Odličen primer takega sodelovanja je stockholmski program, ki je namenjen pravnemu varstvu državljanov in njihovi varnosti.  Glavni cilj tega programa je boj proti organiziranemu kriminalu znotraj meja Evropske unije in zunaj njih, in sicer v dogovoru z najpomembnejšimi svetovnimi partnerji.

Kot predsednik načrtujem poglobitev teh odnosov na vseh področjih.

Nadaljevati želim reforme glede uporabe človeških virov in izdatkov Parlamenta, da bi se na ta način neposredno vključili v načrtovane dejavnosti.

Odbori, ki se ukvarjajo s posameznimi političnimi strategijami, morajo imeti visoko strokovno znanje.

Bogastvo in moč naše institucije so tudi razlike: nacionalne, duhovne in jezikovne. Zaradi njih je Evropa tako posebna. Vendar moramo imeti na voljo učinkovita orodja za sporazumevanje. Poslanci, če to želijo, morajo imeti možnost izražanja v maternem jeziku, da bi najbolje predstavljali svoje volivce. Zavedam se tega vprašanja in ga bom poskušal rešiti.


Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci,

Ves čas se moramo zavedati, da se Unija ne sme omejiti le na izzive prihodnosti ali povečevanje blaginje in stabilnosti. Njena prva naloga so človekove pravice; pravice manjšin, bodisi narodnostnih, etničnih, verskih ali ko gre za prepričanja, ter pravice oseb z duševnimi motnjami ali fizičnimi invalidnostmi morajo biti še posebej zaščitene.

Z zaskrbljenostjo opazujem napetosti v odnosih med Slovaško in Madžarsko v zvezi z narodnimi manjšinami. Želel bi izraziti svojo podporo razrešitvi tega spora v skladu z vrednotami našega Parlamenta.

Dober zgled našega delovanja v tej smeri je nagrada Saharova. Nagrajuje borce za človekove pravice, ki danes predstavljajo osnovo, ki bi jo lahko poimenovali "mreža Saharova" in ki jo želim razvijati. Prav tako želim nadaljevati projekt Hiše evropske zgodovine, ki ga je začel moj predhodnik Hans-Gert Pöttering.

V tej skupščini bi želel še enkrat spomniti, da je Unija skupnost idealov in vrednot.

Vsi jih poznamo in cenimo. Gre za svobodo, enakopravnost, solidarnost, pravno državo, strpnost, ljubezen do bližnjega, varnost in zaščito zasebnosti, vero in razum, človekove pravice in srečo posameznika, in nenazadnje tudi blaginjo, družino in vzajemno zaupanje. Gre za spomin in zgodovino ter tudi za skupno prihodnost.

Evropska skupnost ni cilj sam po sebi, temveč je sredstvo za varovanje teh vrednot in daje upanje, da bo to varovanje trajno in učinkovito.  


Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Kot predsednik si bom skupaj z vami prizadeval najti sredstva za spodbujanje resničnega evropskega demosa. Odločen sem zagotoviti, da bodo imeli vsi odbori in vse delegacije dostop do televizije prek satelita ali interneta. Državljani morajo vedeti, na kakšen način se o njihovih pravicah razpravlja, kako se jih spreminja in kako se o njih glasuje.

Preučiti moramo, kako so organizirane evropske volitve. Zelo smiselno bi na primer bilo spodbujati uporabo novih tehnologij med volitvami, da bi povečali udeležbo državljanov.  Prav tako je čas za začetek razprave o evropskih političnih strankah. Državljani morajo vedeti, za koga volijo ne le v svoji državi, temveč v evropskem prostoru.

Velik pomen pripisujem sodelovanju s konferenco predsednikov političnih skupin. Skupaj s štirinajstimi podpredsedniki, ki se jim zahvaljujem za izrečeno pripravljenost za sodelovanje, bomo prevzeli odgovornost za delovanje naše skupščine. Prav tako cenim partnerski duh, ki so ga pokazali predsedniki parlamentarnih odborov. Želel bi, da bi predsedniki stalnih medparlamentarnih delegacij lahko pomembno vplivali na zunanjo politiko Unije. S kvestorji pa bomo skupaj pregledali proračun Parlamenta.

Predvsem pa računam na vaše sodelovanje, dragi kolegi. Kot predsednik Evropskega parlamenta se zavedam, da se vam dolžan omogočiti dobre delovne razmere, vendar bi vas rad pozval, da si to nalogo delimo.


Gospe in gospodje,

za večino izmed nas predstavlja lizbonska pogodba institucionalno rešitev, ki jo že dolgo čakamo. Izboljšala bo sposobnost Unije za reševanje tekočih problemov in približala evropske institucije državljanom.

Bronisław Geremek, po katerem smo poimenovali glavno dvorišče naše parlamentarne stavbe v Strasbourgu, se je rad pošalil, da je evropska integracija kot kolo: pedala je treba ves čas poganjati, da bi ohranili ravnotežje in vozili v pravo smer. Prispodoba zelo dobro kaže, kako zelo je ratifikacija lizbonske pogodbe potrebna.


Dragi prijatelji,

pred manj kot tednom dni sem se v poljskem parlamentu udeležil slovesnosti ob 20. obletnici ustanovitve prve nekomunistične vlade v tem delu Evrope, ki jo je vodil Tadeusz Mazowiecki. Solidarnost je takrat zmagala, ker smo bili združeni in solidarni. Obletnica je še posebej ganljiva, saj se je takrat začel bliskovit propad totalitarizma v drugih državah srednje Evrope. Prva razpoka je na koncu pripomogla k padcu zidu, ki je delil Evropo na dva dela.

Danes se na vas obračam v Strasbourgu, prestolnici regije, katere usoda v marsičem spominja na usodo moje regije Šlezije − obmejne regije, katere prebivalci so morali pogosto spreminjati državljanstvo, vendar se kljub temu niso izselili.

Slovesno obljubljam, da bom v prihodnjih letih, ko bom predsedoval Parlamentu, vaš ambasador ter da bom državljanom Evrope in svetu prenesel sporočilo o združeni celini.

Delajmo skupaj, da bomo našli konkretne in praktične odgovore na velike izzive, s katerimi se danes srečujeta Evropa in ves svet.

Prizadevajmo si, da bodo naše sanje postale resničnost. Naloge se lotimo z navdušenjem, modrostjo in pogumom.

Kajti to je naša Evropa. Skupna,  moderna in  močna.

Hvala lepa.