Evropski parlament podpira človekove pravice

Spoštovanje človekovih pravic je ena temeljnih vrednot Evropske unije. Vsaka kršitev teh pravic škoduje demokratičnim načelom, na katerih temelji naša družba, najsi poteka znotraj ali zunaj EU. Evropski parlament se proti kršitvam bori z zakonodajnimi ukrepi, vključno z opazovanjem volitev, mesečnimi razpravami o človekovih pravicah v Strasbourgu in z vključevanjem človekovih pravic v zunanjetrgovinske sporazume.

Poleg tega človekove pravice podpira z letno nagrado Saharova za svobodo misli, ki jo je začel podeljevati leta 1988. Nagrado prejmejo posamezniki, ki so izjemno prispevali k boju za človekove pravice po vsem svetu. S tem se opozori na kršitve človekovih pravic, nagrajenci pa dobijo podporo za svoja prizadevanja.

Kateri kandidati za nagrado so prišli v ožji izbor?

 

Aura Lolita Chavez Ixcaquic

Sakharov Prize 2017 nominee Aura Lolita Chavez Ixcaquic

© CC Wikimedia Commons_Wotancito

Aura Lolita Chavez Ixcaquic, znana sam kot Lolita, pripada ljudstvu Majev Quiché (K'iche) in je pedagoginja in zagovornica človekovih pravic iz mesta Santa Cruz v gvatemalski regiji El Quiché. Lolita je ena od vodij v Svetu ljudstev Quiché (K'iche) za zaščito življenja, matere Narave, Zemlje in ozemlja. Ta organizacija združuje 87 domorodnih skupnosti in njihovih tradicionalnih starešin, ki si prizadevajo obvarovati svoje ozemlje in njegove vire.

Lolita je članica političnega odbora te organizacije, ki brani pravico njenega ljudstva do njegovega ozemlja v skladu z mednarodnim pravom in v boju proti izkoriščanju za obsežne rudarske in hidroelektrične projekte. V tem boju se domorodne skupnosti zoperstavljajo silnim interesom. Člani Sveta doživljajo grožnje, žalitve, ustrahovanje in nasilje, enega pa so leta 2012 ubili.

Po udeležbi na miroljubnih demonstracijah 4. julija 2012 je Lolito in njene spremljevalce iz zasede napadla skupina moških, oboroženih z mačetami, noži in palicami. Ubežala je nepoškodovana, štiri druge ženske pa so ranili, sama pa je doživela več izmišljenih kazenskih obtožb.

Lolita je svetel zgled odpora domorodnih skupnosti proti uničevanju okolja zaradi močnih gradbenih družb, ki jih podpirajo vlade. Obenem pa se v njihova prizadevanja vpleta še problematika pravic domorodnih prebivalcev, pravic žensk in varstva okolja. V tem gibanju je osrednjega pomena sodelovanje in vodilna vloga žensk.

Demokratična opozicija v Venezueli

Demokratična opozicija v Venezueli: državna skupščina (Julio Borges) in vsi politični zaporniki, ki jih navaja organizacija Foro Penal Venezolano in ki jih predstavljajo Leopoldo López, Antonio Ledezma, Daniel Ceballos, Yon Goicoechea, Lorent Saleh, Alfredo Ramos in Andrea González

Sakharov Prize 2017 nominee Demokratična opozicija v Venezueli

© EU 2017 - EP/AP Images / Ariana Cubillos

Venezuela je zadnjih nekaj let v politični krizi. Vladajoča stranka nenehno krči pravno državo in ustavni red, marca 2017 pa je vrhovno sodišče demokratično izvoljeni državni skupščini odvzelo zakonodajna pooblastila. Predsednik skupščine Julio Borges je razmere v državi povzel takole: „V Venezueli ne gre samo za politično konfrontacijo; to je življenjsko pomemben spopad vrednot."

Obenem se je število političnih zapornikov zvišalo na več kot šeststo, kakor je zapisano v zadnjem poročilu Foro Penal Venezolano (Venezuelski kazenski forum), ugledne venezuelske organizacije za človekove pravice, ki zagotavlja brezplačno pravno pomoč tistim brez denarja in tistim, ki naj bi jih samovoljno pridržali, mučili ali naj bi med protesti doživljali nasilje. Med političnimi zaporniki so tudi ugledni opozicijski voditelji Leopoldo López, Antonio Ledezma, Daniel Ceballos, Yon Goicoechea, Lorent Saleh, Alfredo Ramos in Andrea González.

Opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu so julija po treh letih pridržanja začasno odobrili hišni zapor, avgusta 2017 pa so ga premestili nazaj v zapor. Drugi ugledni opozicijski voditelj in nekdanji župan Caracasa Antonio Ledesma je že od leta 2015 v hišnem priporu, medtem ko sta njegova kolega nekdanja župana, Alfredo Ramos iz Iribarrena in Daniel Ceballos iz San Cristobala, v zaporu, prav tako tudi študentski aktivist Lorent Saleh. Med političnimi zaporniki sta tudi španska državljana Andrea Gonzalez in Yon Goicoechea.

Od začetka leta je bilo ubitih več kot 130 političnih nasprotnikov, več kot 500 pa so samovoljno zaprli.

Dawit Isaak

Sakharov Prize 2017 nominee Dawit Isaak

© EU/ Belga / SCANPIX / KALLE AHLS

Dawit Isaak je novinar in zapornik vesti v Eritreji, postal pa je tudi mednarodni simbol boja za svobodo tiska v državi, kjer je stanje na področju človekovih pravic med najslabšimi na svetu. Po svetovnem indeksu svobode tiska, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, se Eritreja že osem let zapored uvršča na zadnje mesto med ocenjenimi državami.

Policija je švedsko-eritrejskega novinarja in pisatelja Dawita Isaaka leta 2001 prijela na njegovem domu v Eritreji. Po navedbah eritrejske vlade je bil aretiran zaradi ogrožanja državne varnosti in ga imajo za izdajalca, drugi pa trdijo, da je bil zaprt zaradi članka, v katerem je napisal, da so v Eritreji potrebne demokratične reforme. Po mnenju organizacije Amnesty International gre za zapornika vesti.

Dawit Isaak je že 15 let priprt, ne da bi mu sodili, pri čemer je treba upoštevati, da so eritrejski zapori zloglasni po izjemno slabih razmerah. V vseh teh letih mu ni bil dovoljen nikakršen stik z odvetnikom niti z družino. Zadnjič se je oglasil leta 2005. Eritrejske oblasti nočejo dati jasnih informacij o njegovem zdravstvenem stanju ali o tem, kje je, a je eritrejski minister za zunanje zadeve Osman Saleh 20. junija 2016 omenil, da so on in drugi politični zaporniki živi ter da jim bodo sodili, „ko bo vlada tako odločila".

Neodvisna mednarodna žirija medijskih strokovnjakov za Unescovo svetovno nagrado Guillerma Cana za svobodo tiska v letu 2017 je nedavno izrekla priznanje Dawitu Isaaku za pogum, upor in zavezanost svobodi izražanja. Od Svetovnega združenja časopisov in časopisnih založnikov je prejel zlato pero svobode, Novinarji brez meja so mu podelili nagrado za svobodo tiska, švedski center PEN nagrado Tucholskega, norveško združenje avtorjev nagrado za svobodo izražanja, švedsko novinarsko združenje pa nagrado Ane Politkovske.

Ali Ferzat, prejemnik nagrade Saharova za leto 2011

Kako Evropski parlament podpira človekove pravice?

Evropski parlament podpira človekove pravice ne le z nagrado Saharova, temveč tudi s konkretnim političnim in zakonodajnim delovanjem.

Nadia Murad in Lamija Aji Bašar, dobitnici nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2016

Nadia Murad Base Taha in Lamija Aji Bašar sta preživeli spolno suženjstvo Islamske države in postali glasnici žensk, ki so preživele njeno načrtno spolno nasilje. Javno se zavzemata za jazidsko skupnost v Iraku, versko manjšino, ki jo bojevniki Islamske države sistematično pobijajo.

V vasi Kočo, domačem kraju obeh kandidatk v Sindžarju (Irak), je Islamska država 3. avgusta 2014 pobila vse moške. Po pokolu so ženske in otroke zasužnjili: ugrabili so vsa dekleta, tudi Lamijo Aji Bašar, Nadio Murad in njune sestre, jih preprodajali in zlorabljali kot spolne sužnje. Nadia Murad je v pokolu v vasi Kočo izgubila šest bratov in mater, ki za napadalce skupaj z osemdesetimi drugimi starejšimi ženskami ni imela nobene spolne vrednosti. Tudi Lamijo Aji Bašar in njenih šest sester so zlorabljali kot spolne sužnje. Bojevniki so si jo petkrat preprodali in jo v Mosulu prisilili v izdelovanje bomb in samomorilskih jopičev, potem ko so pobili njenega očeta in brate.

Nadii Murad je novembra 2014 uspelo pobegniti, pri tem pa ji je pomagala sosednja družina, ki jo je pretihotapila z območja pod nadzorom Islamske države, tako da je prišla do begunskega taborišča v severnem Iraku, nato pa do Nemčije. Leto zatem, decembra 2015, je na prvem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov o trgovini z ljudmi pretresljivo spregovorila o svojih izkušnjah. Septembra 2016 je postala prva ambasadorka dobre volje Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC). Zavzema se za dostojanstvo žrtev trgovine z ljudmi ter v ta namen sodeluje v svetovnih in lokalnih pobudah za ozaveščanje o trpljenju neštetih žrtev trgovine z ljudmi. Oktobra 2016 ji je Svet Evrope podelil nagrado Václava Havla s področja človekovih pravic.

Lamija Aji Bašar je večkrat skušala pobegniti, kar ji je ob pomoči družine, ki je najela lokalne tihotapce, aprila le uspelo. Ko je pred bojevniki Islamske države bežala s kurdskega območja proti ozemlju pod nadzorom iraških vladnih sil, sta v eksploziji mine umrla dva njena znanca, ona pa je bila ranjena in je skoraj oslepela. Na srečo ji je vendarle uspelo pobegniti in poslali so jo na zdravljenje v Nemčijo, kjer so jo pričakali preživeli bratje in sestre. Odkar si je opomogla, dejavno ozavešča o usodi jazidske skupnosti ter nepretrgoma pomaga ženskam in otrokom, ki jih je Islamska država zasužnjila in nad njimi izvajala svoja grozodejstva.


Kontakt

Komunikacijske kampanje (GD COMM)

Evropski parlament
60 rue Wiertz/Wiertzstraat 60
B-1047 - Bruxelles/Brussels
Belgium