Postopek : 2005/0127(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0073/2007

Predložena besedila :

A6-0073/2007

Razprave :

PV 23/04/2007 - 18
CRE 23/04/2007 - 18

Glasovanja :

PV 25/04/2007 - 11.2
CRE 25/04/2007 - 11.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0145

POROČILO     ***I
PDF 337kWORD 375k
23. marec 2007
PE 378.855v02-00 A6-0073/2007

o spremenjenem predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine

(KOM(2006)0168 – C6-0233/2005 – 2005/0127(COD))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalec: Nicola Zingaretti

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine

(KOM(2006)0168 – C6-0233/2005 – 2005/0127(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0168)(1),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0233/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0073/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija  Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 5

(5) Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine določa civilne in upravne ukrepe, postopke in pravna sredstva. Določbe te direktive je treba dopolniti z dovolj odvračilnimi kazenskimi določbami, ki bi se uporabljale na celotnem ozemlju Skupnosti. Približevanje nekaterih kazenskih določb je nujno potrebno za uspešen boj proti ponarejanju in piratstvu na notranjem trgu. Zakonodajalec Skupnosti je pristojen za sprejetje kazenskih ukrepov, potrebnih za zagotovitev popolne učinkovitosti standardov, ki jih sprejme na področju varstva intelektualne lastnine.

(5) Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine določa civilne in upravne ukrepe, postopke in pravna sredstva. Določbe te direktive je treba dopolniti z dovolj odvračilnimi kazenskimi določbami, ki bi se uporabljale na celotnem ozemlju Skupnosti. Približevanje nekaterih kazenskih določb je nujno potrebno za uspešen boj proti ponarejanju in piratstvu na notranjem trgu. Zakonodajalec Skupnosti je pristojen za sprejetje kazenskih ukrepov, potrebnih za zagotovitev popolne učinkovitosti standardov, ki jih sprejme na področju varstva intelektualne lastnine, kakor je opredeljena s to direktivo, razen patentov.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je potreben, da se zagotovi doslednost s predlogi sprememb, ki sledijo, in da se od samega začetka opredeli področje delovanja direktive.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

(6a) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 7. septembra 2006 o ponarejanju medicinskih proizvodov izrazil stališče, da mora Evropska skupnosti nujno vzpostaviti potrebne instrumente za učinkovit boj proti nezakonitim dejavnostim na področju piratstva in ponarejanja medicinskih proizvodov.

Obrazložitev

Zadnji carinski statistični podatki iz leta 2005 o zaplembi ponarejenega blaga na mejah Evropske unije kažejo, da so se zaplembe ponarejenih medicinskih proizvodov v letu 2005 povečale za 100% v primerjavi z letom 2004.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 8

(8) Predvideti je treba določbe, namenjene olajšanju kazenskih preiskav. Države članice morajo predvideti, da lahko zadevni imetniki pravic intelektualne lastnine ali njihovi predstavniki ter strokovnjaki prispevajo k preiskavam, ki jih opravljajo skupne preiskovalne enote.

(8) Predvideti je treba določbe, namenjene olajšanju kazenskih preiskav. Države članice morajo predvideti, da lahko zadevni imetniki pravic intelektualne lastnine ali njihovi predstavniki ter strokovnjaki prispevajo k preiskavam, ki jih opravljajo skupne preiskovalne enote. Sodelovanje zainteresiranega imetnika pravic intelektualne lastnine pomeni pomoč brez poseganja v nepristranskost državne preiskave.

Obrazložitev

Treba je pojasniti, da sodelovanje žrtev pri preiskavah, ki jih vodita policija ali državni tožilec, ne sme posegati v nepristranskost državnih preiskovalnih organov. Jamstvo objektivnosti in nepristranskosti je eno izmed načel pravne države.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 9 a (novo)

(9a) Pri opredeljevanju kaznivih dejanj in sankcij ter med preiskavo in sodnim postopkom je treba v celoti spoštovati pravice, določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 10

(10) To ne vpliva na sisteme odgovornosti ponudnikov internetnih storitev, predvidenih v členih 12 do 15 Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju.

(10) To ne vpliva na sisteme odgovornosti ponudnikov internetnih storitev, predvidenih v Direktivi 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o določenih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu1.

____________________________

1 UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 10 a (novo)

(10a) Ta direktiva ne vpliva na sisteme odgovornosti ponudnikov internetnih storitev, predvidene v Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi1.

_____________________________

1 UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 12 a (novo)

(12a) Treba je zagotoviti ustrezno zaščito pravic intelektualne lastnine na audio-vizualnem področju, na kar napotuje direktiva 98/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali ga vključujejo, z dne 20. novembra 19981.
_________________________

1 UL L 320, 28.11.1998, str. 54.

Obrazložitev

Direktiva 98/84/ES je trenutno edina zaščita, ki je vzpostavljena na evropski ravni za varovanje audio-vizualnih pravic pred rastočo nevarnostjo piratstva in ponarejanja. Tako zaščito nudi zlasti pogojni dostop, ali drugače, s tehnični ukrepi za nadzorovanje uporabe audio-vizualnih vsebin, ki so predvajane v kodirani obliki. Prenos kršitev pogojnega dostopa v področje uporabe te direktive (z vključitvijo sklicevanja na direktivo 98/84/ES), bil imelo pomembne odvračilne učinke za kriminalne združbe, ki se trenutno zanašajo na razlike med predpisi, ki veljajo v različnih državah članicah, in ki jim omogočajo, da nekaznovano kršijo audio-vizualne pravice.

Predlog spremembe 8

Člen 1, odstavek 1

Ta direktiva določa kazenske ukrepe, potrebne za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Ta direktiva določa kazenske ukrepe, potrebne za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine kot so opredeljene v nadaljevanju, v zvezi s ponarejanjem in piratstvom.

Obrazložitev

Najboljši način, da se doseže cilje iz predloga je, da se obravnavana direktiva osredotoča izrecno na ponarejanje in piratstvo. Sedanja formulacija bi namreč lahko kriminalizirala spore o pravicah intelektualne lastnine, ki so večinoma civilne narave in ki nastanejo med zakonitimi gospodarskimi družbami. Namen tega predloga spremembe je natančneje določiti področje uporabe direktive, s sklicevanjem na opredelitve v prihodnjem predlogu spremembe.

Predlog spremembe 9

Člen 1, odstavek 2

Ti ukrepi se uporabljajo za pravice intelektualne lastnine, predvidene v pravu Skupnosti in/ali nacionalnem pravu držav članic.

Ti ukrepi se uporabljajo za pravice intelektualne lastnine, predvidene v pravu Skupnosti, razen za patente.

Obrazložitev

Cilj predloga spremembe je že od začetka omejiti področje uporabe direktive.

Predlog spremembe 10

Člen 1, odstavek 2 a (novo)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Določbe te direktive se ne uporabljajo za pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz patentov.

Obrazložitev

Za boljšo, preglednejšo in lažje razumljivo zakonodajo, je treba natančneje opredeliti materialno področje uporabe direktive.

Glede na zapletenost večine raziskovalnih projektov, izumitelji pri svojem delu stalno tvegajo, da kršijo patentne pravice. Predvideti kazenske sankcije za kršitev patentne pravice bi lahko odvrnilo izumitelje in univerzitetne raziskovalce od sprejemanja inovativnih odločitev.

Predlog spremembe 11

Člen 1, odstavek 2 b (novo)

 

Še posebej se ta direktiva ne uporablja za morebitne kršitve pravic intelektualne lastnine, ki so povezane:

 

- s patenti, uporabnimi modeli in dodatnimi varstvenimi certifikati;

 

- z vzporednim uvozom izvirnega blaga, ki se trži s privolitvijo imetnika pravice v tretji državi.

Obrazložitev

Področje uporabe te direktive je treba omejiti.

Predlog spremembe 12

Člen 2, naslov

Opredelitev

Opredelitve

Obrazložitev

Treba je opredeliti pojem ponarejanja, ki je temeljnega pomena za ta predlog direktive. Izvajanje sankcij je možno le, če obstaja jasna opredelitev pojma ponarejanja, ki mora vsebovati vse oblike kršitev prava intelektualne lastnine, vključno s posedovanjem ponarejenega blaga.

Predlog spremembe 13

Člen 2

Za namene te direktive „pravna oseba“ pomeni kateri koli pravni subjekt, ki ima tak status po veljavnem nacionalnem pravu, razen držav in drugih javnih organov, ki imajo javna pooblastila, ter javnih mednarodnih organizacij.

Za namene te direktive:

 

(a) "pravica intelektualne lastnine" pomeni eno ali več od naslednjih pravic:

 

- avtorska pravica,

 

- avtorski sorodne pravice,

 

- pravica sui generis ustvarjalca podatkovne baze,

 

- pravice ustvarjalca topografije polprevodnega proizvoda,

 

- pravice blagovnih znamk, kolikor razširitev kazenskopravne zaščite nanje ni v nasprotju s pravili prostega trga in raziskovalnimi dejavnostmi,

 

- pravice modela,

 

- geografske označbe,

 

- trgovska imena, kolikor jih zadevna nacionalna zakonodaja ščiti kot izključne pravice lastnine,

 

- v vsakem primeru pravice, če so določene na ravni Skupnosti, ki zadevajo dobrine iz člena 2(1)(a) in (b) uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003, ki se nanaša na carinske ukrepe proti blagu, za katerega se sumi, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in na ukrepe proti blagu, za katerega se izkaže, da je kršilo te pravice1, v nobenem primeru pa ne patentne pravice;

 

(b) "kršitve v trgovinsko pomembnem obsegu" pomeni vsako kršitev pravice intelektualne lastnine, storjeno za pridobitev komercialne koristi; to bi izključevalo dejanja, ki jih storijo zasebni uporabniki za osebne in neprofitne namene;

 

(c) "namerne kršitve pravice intelektualne lastnine" pomeni premišljeno in namerno kršenje zadevne pravice za pridobitev ekonomske koristi v trgovinsko pomembnem obsegu;

 

(d) „pravna oseba“ pomeni kateri koli pravni subjekt, ki ima tak status po veljavnem nacionalnem pravu, razen držav in drugih javnih organov, ki imajo javna pooblastila, ter javnih mednarodnih organizacij.

________________________________

1 UL L 196, 2.8.2003, str. 7.

Predlog spremembe 14

Člen 3

Države članice zagotovijo, da opredelijo kot kaznivo dejanje katero koli namerno kršitev pravice intelektualne lastnine, storjeno na področju trgovine, pa tudi poskus take kršitve, pomoč oziroma podporo in spodbujanje k taki kršitvi.

Države članice zagotovijo, da opredelijo kot kaznivo dejanje katero koli namerno kršitev pravice intelektualne lastnine, storjeno na področju trgovine, pa tudi pomoč oziroma podporo in spodbujanje same kršitve.

Predlog spremembe 15

Člen 3, odstavek 1 a (novo)

 

Kazenske sankcije se ne uporabijo v primerih vzporednega uvoza izvirnega blaga, ki se trži s privolitvijo imetnika pravice v državi zunaj Evropske unije.

Obrazložitev

Ni piratstva v primerih vzporednega uvoza izvirnega blaga, ki se trži s privolitvijo imetnika pravice v tretji državi.

Predlog spremembe 16

Člen 3, odstavek 1 b (novo)

 

Države članice zagotovijo, da ustrezna uporaba zaščitenega dela, vključno s ponovno proizvodnjo v več izvodih ali v zvočni obliki ali na kakršen koli drug način, za namene kritike, recenzije, informiranja, poučevanja (vključno s ponovno proizvodnjo v več izvodih za predvajanje v učilnicah), preučevanja ali raziskovanja, ni kaznivo dejanje.

Obrazložitev

Svoboda tiska mora biti zaščitena s kazenskimi ukrepi. Strokovnjaki, kot so novinarji, znanstveniki in učitelji, niso zločinci, in časopisi, raziskovalni zavodi in šole niso hudodelske organizacije. Ta ukrep pa ne posega v varovanje pravic, v kolikor je mogoče povračilo civilne škode.

Predlog spremembe 17

Člen 4, odstavek 2, točka a)

a) uničenje premoženja, ki je povzročilo kršitev pravice intelektualne lastnine;

a) uničenje premoženja, vključno z materialom in opremo, ki so bili uporabljeni za kršitev pravice intelektualne lastnine;

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je uslkaditi člen 4, 2. odstavek, točko a) predloga direktive s členom 10 direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine.

Predlog spremembe 18

Člen 4, odstavek 2, točka b)

b) celotno ali delno, trajno ali začasno zaprtje obrata, s katerim je bila pretežno storjena zadevna kršitev;

b) celotno ali delno, trajno ali začasno zaprtje obrata, s katerim je bila storjena zadevna kršitev;

Obrazložitev

Vsi obrati, s katerimi je bila storjena kršitev, morajo biti predmet enakih sankcij.

Predlog spremembe 19

Člen 4, odstavek 2, točka ga (novo)

 

ga) nalog, s katerim se od kršitelja se zahteva plačilo stroškov za hrambo zaplenjenega blaga.

Obrazložitev

Treba je poskrbeti tudi za dodatno sankcijo in sicer, da je ponarejevalec lahko obsojen na povračilo stroškov skladiščenja blaga za potrebe preiskave, toliko bolj, ker so ti stroški lahko visoki, tudi ko gre za majhne količine, če so proizvodi prostorninsko obsežni, preiskave pa dolgotrajne.

Predlog spremembe 20

Člen 5, odstavek 1

1. 1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se fizične osebe, ki so odgovorne za kazniva dejanja iz člena 3, kaznujejo z najvišjo kaznijo najmanj 4 let zapora, če so ta kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa … o boju proti organiziranemu kriminalu, pa tudi če ta kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se fizične osebe, ki so odgovorne za kazniva dejanja iz člena 3, kaznujejo z najvišjo kaznijo najmanj 4 let zapora, če gre za huda kazniva dejanja v smislu člena 3, točke 5 direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma1, ali če so ta kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa … o boju proti organiziranemu kriminalu, ali če ta kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

________________

1 UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe upravičuje dejstvo, da številni nacionalni pravni sistemu že sedaj uporabljajo precej stroga merila za zaščito pravic intelektualne lastnine, ne glede na to, ali so zadevna kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe. Vsiljevanje pogojevanja strožjih kazni z vključenostjo kriminalne združbe bi lahko preprečilo pravilno izvrševanje nacionalnih zaščitnih ukrepov.

Predlog spremembe 21

Člen 5, odstavek 2, točka a)

a) znaša najvišja najmanj 100 000 EUR za primere, ki niso najhujši;

a) znaša najvišja najmanj 100 000 EUR za primere, ki niso tisti iz odstavka 1;

Obrazložitev

Namen tega predloga spremembe je pojasnitev besedila brez spreminjanja njegovega pomena.

Predlog spremembe 22

Člen 5, odstavek 2 a (novo)

 

2a Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri določanju kazni iz odstavkov 1 in 2 tega člena upoštevajo kazniva dejanja iz člena 3, ki so jih fizične in pravne osebe ponavljale v drugi državi članici.

Obrazložitev

Da se zagotovi učinkovitost in odvračilni učinek kazni, je nujno, da nacionalni sodni organ upošteva kršitve intelektualne lastnine, da se določi višino kazni za kršitelja.

Predlog spremembe 23

Člen 6

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki jim omogočijo celotno ali delno zaplembo premoženja fizične ali pravne osebe, ki je obsojena v skladu z določbami iz člena 3 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji, vsaj če so bila ta kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa … o boju proti organiziranemu kriminalu, pa tudi če ta kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

1. Države članice sprejmejo ukrepe, ki jim omogočijo celotno ali delno zaplembo premoženja fizične ali pravne osebe, ki je obsojena v skladu z določbami iz člena 3 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji, če gre za huda kazniva dejanja v smislu člena 3, točke 5 direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma1, ali če so ta kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa … o boju proti organiziranemu kriminalu, ali če ta kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

________________

1 UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe upravičuje dejstvo, da številni nacionalni pravni sistemu že sedaj uporabljajo precej stroga merila za zaščito pravic intelektualne lastnine, ne glede na to, ali so zadevna kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe. Vsiljevanje pogojevanja strožjih kazni z vključenostjo kriminalne združbe bi lahko preprečilo pravilno izvrševanje nacionalnih zaščitnih ukrepov.

Predlog spremembe 24

Člen 6 a (novo)

 

Člen 6 a

 

Države članice sprejmejo kazenske, civilne in postopkovne ukrepe za zagotovitev prepovedi in kaznivosti zlorab grožnje s kazenskimi sankcijami.

 

Države članice prepovedujejo zlorabe postopka, zlasti če se kazenske sankcije uporabi za izvršitev civilnih določb.

Obrazložitev

Možnosti imetnika pravice, da odvrača morebitne kršitelje (tj. konkurente), se znatno povečajo, če so kršitelji seznanjeni z dejstvom, da ne bodo mogli ubežati kazenskim sankcijam. Preprečitev zlorab pravic intelektualne lastnine je določena tako v mednarodnem kot tudi v evropskem pravu. Tovrstne zlorabe škodujejo prosti konkurenci in so v nasprotju s členom 28 in naslednjimi ter s členom 81 in naslednjimi.

Predlog spremembe 25

Člen 6 b (novo)

 

Člen 6 b

 

Države članice zagotovijo ustrezno varstvo in jamstvo pravic obdolžencev.

Predlog spremembe 26

Člen 7

Skupne preiskovalne enote

Sodelovanje s skupnimi preiskovalnimi enotami

Države članice zagotovijo, da lahko zadevni imetniki pravic intelektualne lastnine ali njihovi predstavniki ter strokovnjaki prispevajo k preiskavam, ki jih opravljajo skupne preiskovalne enote v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 3.

Države članice zagotovijo sodelovanje imetnikov pravic intelektualne lastnine s skupnimi preiskovalnimi enotami v skladu z ureditvijo, ki je predvidena v Okvirnem sklepu Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah1.

________________________________

1 UL L 162, 20.6.2002, str. 1.

Predlog spremembe 27

Člen 7, odstavek 1 a (novo)

 

Države članice vzpostavijo ustrezne varovalne mehanizme, da zagotovijo, da ta prispevek ne poseže v pravice obdolženca, denimo s poseganjem v natančnost, neokrnjenost in nepristranskost dokazov.

Obrazložitev

Vključitev imetnikov pravic intelektualne lastnine v skupne preiskovalne enote predstavlja tveganje s stališča nepristranskosti preiskave, zbranih dokazov in varovanja pravic obrambe. Države članice morajo poskrbeti, da so pravice obrambe ustrezno varovane ter da so ohranjene določbe o izvajanju dokazov na področju kazenskega prava.

Predlog spremembe 28

Člen 7, odstavek 1 b (novo)

 

Med preiskavo in sodnim postopkom se v celoti spoštuje člen 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zadeva varovanje osebnih podatkov, in direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takšnih podatkov1.

 

_______________________

UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

Obrazložitev

Člen 8 listine določa, da ima "vsakdo [ima] pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj" in da se morajo "osebni podatki [se morajo] obdelovati pošteno, za natančno določene namene in na podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom. Vsakdo ima pravico dostopa do podatkov, zbranih o njem, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo." Namen direktive je zaščititi pravice in svoboščine ljudi, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, tako, da postavi smernice, ki bodo določale, kdaj je taka obdelava zakonita.

Predlog spremembe 29

Člen 7 a (novo)

 

Člen 7 a

 

Pravica do obveščanja s strani policije

 

Države članice poskrbijo, da v primeru zaplembe blaga, ki krši avtorsko pravico ali če pridobi druge dokaze o kršitvah, policija predloži te dokaze v civilnih postopki, ki so ali še bodo v teku v breme domnevnega kršitelja, ki bo moral odgovarjati pred sodiščem, ki je pristojno na območju Evropske unije, in da, če je to primerno, policija imetnika pravice ali njegovega pooblaščenca obvesti, da ima v posesti tako zaplenjeno blago ali dokaz. Države članice imajo pravico, da odločijo, da so ti dokazi dani na razpolago imetniku pravic, ob nekaterih razumnih pogojih, ki zadevajo dostopnost, varnost ali kaj drugega, da se tak zagotovi njihovo neokrnjenost in da se ne ogroža kazenski postopek, ki lahko iz tega izhaja.

Obrazložitev

Treba bi bilo spodbujati sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem na ravni EU. Državni organi, vključno z organi pregona, bi morali imeti možnost, da s privatnim sektorjem delijo informacije in dokaze, da se zagotovi, da se proti ponarejevalcem in piratom učinkovito in sorazmerno vodi tako civilne kot tudi kazenske postopke, ki temeljijo na trdnih dokazih. To je popolnoma v skladu s predpisi o varstvu podatkov, zlasti z direktivo 95/46/ES o varstvu osebnih podatkov.

(1)

Še neobjavljen v Uradnem listu.


OBRAZLOŽITEV

I. Uvod: predlog z dne 12. julija 2005

1. 12. julija 2005 je Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posredovala predlog direktive o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (2005/0127(COD)); istočasno je Svetu posredovala predlog okvirnega sklepa Sveta o okrepitvi kazenskega okvira za preprečevanje kršitev intelektualne lastnine (2005/0128(CNS)).

2. Predlog direktive je od držav članic zahteval, da zagotovijo, da opredelijo kot kaznivo dejanje katero koli namerno kršitev pravice intelektualne lastnine, storjeno v trgovinsko pomembnem obsegu, pa tudi poskus take kršitve, pomoč oziroma podporo in spodbujanje k taki kršitvi. Predvidel je vrsto kazni, v razponu od zaplembe ponarejenega blaga do kazni odvzema prostosti za storilce. Predvidel je tudi različne dodatne kazni, vključno z zaprtjem obratov, ki so bili uporabljeni za ponarejanje, prepovedjo opravljanja komercialne dejavnosti in objavo sodbe sodišča. Predlog direktive je od držav članic le zahteval, da preganjajo in kaznujejo nekatera dejanja, ne da bi podrobneje določala stopnjo kazni, ki naj bo izrečena(1).

3. Namen predloga okvirnega sklepa pa je bil okrepitev kazenskih ukrepov, da se približa nacionalne zakonodaje o kršenju pravic intelektualne lastnine in da se olajša sodelovanje med državami članicami za preprečitev teh kaznivih dejanj. Namen predloga okvirnega sklepa je bil zlasti določiti najnižje kazni za zadevna kazniva dejanja (da se tako dopolni spremljajoči predlog direktive): najvišja kazen najmanj štirih let zapora, če so kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe v smislu bodočega okvirnega sklepa o boju proti organiziranemu kriminalu (2005/0003(CNS)), ali če taka kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi, skupaj z globo do največ 330.000 EUR.

II. Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 13. septembra 2005 in stališče Komisije

1. Medtem, ko je potekal postopek za sprejetje zgoraj omenjenih predlogov, je Sodišče Evropskih skupnosti 12. septembra 2005 izdalo sodbo v zadevi C-176/03, Komisija proti Svetu, v kateri, ob tem, da ugotavlja, da kazenska zakonodaja sicer načeloma ne sodi v pristojnost Skupnosti, navaja, da „ta zadnja ugotovitev kljub temu ne bi smela ovirati zakonodajalca Skupnosti, če učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske sankcije, ki jih uporabljajo pristojni nacionalni organi, pomenijo potreben ukrep za boj proti hudim okoljskim kršitvam, da sprejme ukrepe v povezavi s kazenskim pravom držav članic, za katere meni, da so potrebni za zagotavljanje polne učinkovitosti norm, ki jih določa na področju varstva okolja“ (točka 49).

2. Nadalje je Sodišče ocenilo, da je treba za ugotavljanje, ali je bila izbrana prava pravna podlaga za akt Skupnosti, upoštevati cilj in vsebino samega akta. Posledično, glede na to, da je bilo varovanje okolja glavni cilj in vsebina okvirnega sklepa v obravnavani zadevi(2), bi moral sklep temeljiti na členu 175 PES (prvi steber) in ne na naslovu VI PEU (tretji steber) (točka 51).

3. Komisija je zato sprejela sporočilo(3), ki ugotovitve Sodišča privede do logičnega zaključka, in sicer, da ni omejitev pri sprejemanju predpisov v zvezi s kazenskimi zadevami v okviru prvega stebra, na katerem koli potencialno pomembnem področju, ki je v pristojnosti Skupnosti.

4. Po mnenju Komisije bi morale biti pristojnosti porazdeljene med prvim in tretjim stebrom, kot sledi: določbe kazenskega prava, ki so potrebne za učinkovito izvrševanje prava Skupnosti, spadajo v prvi steber, medtem ko horizontalne določbe kazenskega prava (policijsko in pravosodno sodelovanje, ukrepi v zvezi s harmonizacijo kazenskega prava v povezavi z območjem svobode, varnosti in pravice) pa spadajo v tretji steber.

5. Glede na to je Komisija začela s potrebnimi spremembami vseh zakonodajnih predlogov še v postopku.

III. Predlog z dne 26. aprila 2006

1. Po razpravi o tej zadevi, in zlasti po sodbi Sodišča, se je Komisija odločila spremeniti predlog direktive in umakniti predlog okvirnega sklepa z dne 12. julija 2005(4).

2. Posledično je 26. aprila 2006 Komisija posredovala nov predlog direktive o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, ki vključuje, posodablja in združuje določbe prejšnjih dveh pobud.

3. Zlasti predlogi, ki zadevajo stopnjo kazni in obširne možnosti za zaseg, ki jih je prej vseboval predlog okvirnega sklepa, so bili vključeni v nov predlog direktive (glej zlasti člene 5 do 8). To je eden od prvih primerov, v katerem je Komisija uporabila svoj novi pristop h kazenskemu pravu.

4. Če na kratko povzamemo, člen 1 določa predmet-zadevo in področje uporabe direktive; člen 2 opredeljuje pojem pravne osebe za namene direktive; člen 3 države članice obvezuje, da določene vrste ravnanja obravnavajo kot kazniva dejanja; člena 4 in 5 določata vrsto in strogost kazenskih sankcij; člen 6 obravnava pristojnost za zaplembo; člen 7 predvideva ustanovitev skupnih preiskovalnih enot za boj proti ponarejanju; člen 8 obvezuje države članice, da zagotovijo, da ni treba, da subjekti, ki so jim bile kršene pravice, dajo pobudo za preiskavo in pregon kaznivih dejanj, določenih v direktivi; končno, člena 9 in 10 obravnavata prenos in začetek veljavnosti.

5. Če primerjamo nov predlog in oba prejšnja, je jasno, da v nov predlog niso bile vključene le določbe, ki zadevajo pristojnost in usklajevanje postopkov. Komisija dejansko namerava na tem področju uporabiti horizontalni pristop v okviru svoje Zelene knjige o navzkrižju pristojnosti in načelu ne bis in idem v kazenskih postopkih, ki je bila sprejeta 23. decembra 2005(5). Komisiji se ne zdi nujno, da bi za varstvo intelektualne lastnine določila poseben sistem.

VI. Sporna vprašanja in stališče poročevalca

1. Iskanje podlage za predloge, ki zadevajo kazenske zadeve, v prvem stebru, je povsem skladno s široko razlago posledic sodbe Sodišča z dne 13. septembra 2005 s strani Komisije. Iz tega sledi, da če je ta široka razlaga sprejeta, je pristop Komisije brezhiben. Vseeno pa je še nekaj težavnih točk, ki jih spremenjeni predlog Komisije ni uspel rešiti.

2. To zadeva zlasti področje uporabe direktive. Obrazložitveni memorandum navaja, da se predlog direktive, tako kot direktivo 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, uporablja za katero koli kršitev pravic intelektualne lastnine, predvideno v pravu Skupnosti in/ali nacionalnem pravu držav članic.

3. Izjava Komisije (2005/292/ES) o členu 2 direktive 2004/48/ES določa seznam zadevnih pravic, da se bolj natančno določi natančno področje uporabe direktive. Ta seznam vključuje "patentne pravice, vključno s pravicami, ki izhajajo iz dodatnih varstvenih certifikatov".

4. Vseeno pa se uporaba kazenskih sankcij, določenih na ravni Skupnosti, za kršitve patentnih pravic, ne zdi posebno primerna ali skladna s pristopom, ki ga je zadnja leta imel zakonodajalec Skupnosti.

5. Ni dokazov o kakšni nujni potrebi po posredovanju z vsiljevanjem kazenskih sankcij, saj številne države članice že zagotavljajo spoštovanje patentov s pomočjo kazenskih sankcij (to je z globami in s kaznimi odvzema prostosti). To velja denimo za nemško(6), avstrijsko(7), dansko(8), špansko(9), francosko(10), madžarsko(11), italijansko(12), nizozemsko(13) in portugalsko(14) zakonodajo. Posledično, kljub temu, da je treba opozoriti na pomanjkanje vsake zaščite v kazenskem pravu v drugih pravnih sistemih (na primer v angleškem, belgijskem in grškem pravu), bi uvedba tovrstnih določb na ravni Skupnosti podvojila obstoječe določbe, kar bi povzročilo, da bi bil sistem še bolj okoren, razen v primeru, če domnevamo, da bi pravo Skupnosti, bodisi z uvedbo (s pomočjo ustreznega predloga spremembe) izrecne določbe v direktivi s tem namenom, ali kot rezultat "avtomatske prednosti" prava Skupnosti(15), lahko popolnoma nadomestilo ustrezno nacionalno zakonodajo.

6. Poleg tega pa si prizadevati, da se uporabijo kazenske sankcije na področju patentnega prava, očitno krši stališče, ki ga je zavzel Evropski parlament, ko je na plenarnem zasedanju 6. julija 2005 zavrnil predlog direktive o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov (2002/0047(COD)), ki ga je vložila Komisija. Glede na to, da je velika večina(16) v Evropskem parlamentu tedaj menila, da je zelo neprimerno, da se sprejme zakonodaja o tej zadevi, bi bil vsak poskus, da se za zaščito patentov (ki sedaj niso urejeni) predvidi kazenske sankcije, omejen in nevaren vdor na zelo zapleteno področje, ki ravno iz tega razloga zahteva ureditveni okvir, ki bo kar se da sistematičen in ki bo imel čim večjo podporo.

7. Ob upoštevanju zgoraj omenjenega poročevalec predlaga spremembe k členom 1 in 2 predloga direktive, da se omeji njeno področje uporabe in da se določi ustrezne opredelitve. V praksi je učinek tak, da se s področja uporabe direktive izključi patente tako, da se določi, da do sprejetja izčrpnejših predpisov o patentih na ravni Skupnosti v prihodnosti (v obliki ustrezne direktive), se določbe te direktive ne uporabljajo za patente. To bi preprečilo, da se poseže v vsebino (vključno s kazenskimi vidiki) vsake bodoče zakonodaje o patentih. Poleg tega bi omejilo področje uporabe direktive na tiste pravice intelektualne lastnine, ki jih predpisuje zakonodaja Skupnosti.

8. Končno, zaradi notranje doslednosti, poročevalec predlaga manjše spremembe k uvodni izjavi 5 in besedilu člena 2, ter jasnejšo in bolj racionalno ubeseditev členov 5, 6 in 7.

VI. Bodoči razvoj

1. Poročevalec upa, da bo zakonodajalec Skupnosti, ko bo v prihodnje načrtoval strategije za boj proti piratstvu in ponarejanju, in glede na to, da se začenja čas večje harmonizacije na tem področju, preučil možnost, da najde način in sredstva, da se kaznuje tudi tiste, ki kupijo dobrine nezakonitega izvora.

(1)

Dejansko, Sodišče Evropskih skupnosti (glej sodbo z dne 21. septembra 1989, zadeva C-68/88, Komisija proti Republiki Grčiji) običajno dovoli le t. im. metodo vključitve: v skladu s katero lahko zakonodaja Skupnosti določi, da bi se morale nacionalne kazenske določbe, katerih namen je zaščita nekaterih nacionalnih interesov, uporabljati tudi za ustrezne interese Skupnosti, ter bi se tako kombiniralo dva sklopa določb v enem zakonodajnem aktu, ki bi opredeljeval kaznivo dejanje. To pomeni, da lahko pravo Skupnosti določa, da bi bilo treba nekatere vrste ravnanja obravnavati kot kazniva dejanja, vendar ne sme posegati v pristojnosti držav članic, da določajo in izvršujejo kazni v praksi.

(2)

Okvirni sklep Sveta 2003/80/PNZ z dne 27. januarja 2003 o kazenskopravnem varstvu okolja.

(3)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o posledicah sodbe sodišča z dne 13. septembra 2005, KOM(2005)0583.

(4)

Glej člen 250(2) Pogodbe EGS: "Dokler Svet ne ukrepa, lahko Komisija svoj predlog spremeni kadar koli med postopkom za sprejetje akta Skupnosti." Menimo, da pooblastilo spremeniti predlog vključuje tudi možnost umika predloga; glej poročilo Odbora za pravne zadeve z dne 22. marca 2006 o „rezultatih pregleda zakonodajnih predlogov v obravnavi pred zakonodajnim telesom“ (2005/ 2214(INI)).

(5)

KOM(2005) 0696.

(6)

glej člen 142 Bekanntmachung der Neufassung des Patentgesetzes (PatG) z dne 16. decembra 1980

(7)

glej člena 147 in 149 Patentgesetz 1970, kakor je bil spremenjen z zveznim zakonom št. I 143

(8)

glej razdelek 57 danskega zakona o patentih št. 479 z dne 20. decembra 1967

(9)

glej člen 273 kazenskega zakonika, kakor je bil spremenjen s sistemskim zakonom z dne 23. novembra 1995

(10)

glej člen L 615-14 zakonika o intelektualni lastnini z dne 26. januarja 1990, kakor je bil pozneje spremenjen

(11)

glej člen 329/D kazenskega zakonika

(12)

glej člena 473 in 474 kazenskega zakonika, ki kaznujeta dejanja ponarejanja, spreminjanja ali uporabe razločevalne znake ustvarjalnega dela ali industrijskega proizvoda, in uvoz v državo in trženje izdelkov s ponarejenimi znaki, ter člen 475, ki predvideva dodatno sankcijo objave sodbe ali sodne odločbe  

(13)

glej člen 45 nizozemskega zakona o patentih (Rijksoctrooiwet) iz leta 1910 in člen 79(1) nizozemskega zakona o patentih (Rijksoctrooiwet) iz leta 1995

(14)

glej člen 261 in 262 zakonika o industrijski lastnini (uredba z zakonsko močjo št. 16/95 z dne 24. januarja 1995, kakor je bil pozneje spremenjen)

(15)

Ta prednost seveda izhaja iz zahteve, da nacionalni sodniki v celoti uporabljajo pravo Skupnosti, in posledično spregledajo vsak nacionalni zakon, ki mu nasprotuje, ne glede na to, ali je bil sprejet pred ali po zadevnem aktu Skupnosti (glej Sodišče Evropskih skupnosti, sodba z dne 9. marca 1978, zadeva 106/77, Simmenthal, v Zborniku 1978, 629, točka 24).

(16)

648 glasov proti, 14 glasov za in 18 vzdržanih.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (29.11.2006)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine

(KOM(2006)0168 – C6-0233/2005 – 2005/0127(COD))

Pripravljavec mnenja: David Hammerstein Mintz

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Po nedavni sodbi Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-176/03 Komisija v skladu s členom 95 Pogodbe predlaga direktivo o kazenskih ukrepih in pravicah intelektualne lastnine (PIL).

Brez poseganja v pristojnost Odbora za pravne zadeve je treba pripomniti, da obstajajo resni dvomi v široko razlago sodbe s strani Komisije, kakor je bila predstavljena v sporočilu KOM (2005)583; posledično pa tudi v pravni temelj predloga.

Glede vprašanj, ki so v pristojnosti Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, pa je treba upoštevati naslednje poglavitne dejavnike:

a) namen direktive;

b) opredelitev "trgovinsko pomembnega obsega";

c) opredelitev "namerne kršitve PIL";

d) kaznivost pomoči in napeljevanja;

e) skupne preiskovalne enote;

f) temeljne pravice.

Namen

Namen tega zakonodajnega akta je boj proti ponarejanju in piratstvu, zlasti na področju glasbe, luksuznih dobrin, tekstilne industrije in povezanih področjih. Obstajajo pa resne težave v zvezi z možnimi učinki te direktive, če so ukrepi za boj proti ponarejanju in piratstvu posplošeni in jih je možno uporabiti za vse oblike PIL. Treba je poudariti, da se kršitve nekaterih PIL razlikujejo po naravi in vrsti, kar pomeni, da se morajo razlikovati tudi ukrepi za boj proti kršitvam teh PIL. Razlika je med kršitvami patentov med običajno trgovsko dejavnostjo, kot je legitimno razvijanje izdelkov, in ponarejanjem ter piratstvom z goljufivim naklepom. Obstajajo ukrepi civilnega prava za kršitve patentov in domnevne kršitelje patentov se ne bi smelo enačiti z zločinci, kot so pirati in ponarejevalci. Včasih mora gospodarska družba namenoma prekršiti patentno pravico, da dokaže, da sporni patent ni veljaven, to pa prispeva k inovaciji. S tem v zvezi bi kršitev morala ostati stvar civilnega prava, kot je to sedaj, razen v primeru, da kršitev resno ogroža javno zdravje ali varnost.

Trgovinsko pomembni obseg

Sklicevanje na trgovinsko pomembni obseg je bilo uvedeno v sporazumu TRIPS, vendar tam ni bil opredeljen. Vseeno pa jezik sporazuma TRIPS, uporaba te besedne zveze v celotnem besedilu sporazuma in umeščenost v besedilo pomagajo pri razumevanju pojma. Nanaša se le na kršitve iz koristoljubja, ki imetniku PIL povzročijo znatno neposredno izgubo; neprofitna izmenjava zakonito pridobljenih vsebin med posamezniki mora biti izključena iz uporabe direktive.

Glede na to, da je namen zakonodajnega predloga kaznovanje le kršitev, ki je storjena v trgovinsko pomembnem obsegu, je nujno imeti jasno opredelitev tega pojma, da se izognemo pravni negotovosti. Ne moremo se zanašati na prakso držav članic na tem področju, saj je praksa od države do države razlikuje.

Namerne kršitve PIL

Le zavestne kršitve, storjene z namenom, je možno kaznovati s kazenskimi sankcijami: to vključuje le primere, ko se storilec zaveda, da krši PIL, in to počne zavestno, s premišljenim naklepom. Treba je razlikovati med kršitvami, saj kršitve ni mogoče razumeti kot namerne izključno zato, ker je del druge zavestne dejavnosti, kot sta denimo. poslušanje glasbe ali gledanje filma.

Pomoč in napeljevanje

Pomembno je ločevati med kršitvami patentov med običajno trgovsko dejavnostjo (legitimno razvijanje izdelkov), in ponarejanjem ter piratstvom z goljufivim naklepom, ki jih pogosto izvršujejo hudodelske združbe. Kazenske sankcije za napeljevanje h kaznivim dejanjem in za pomoč je treba hraniti za najhujša kazniva dejanja; kaznovati napeljevanje h kršitvi pravic intelektualne lastnine in pomoč pri tem je nesorazmerno. Treba je v celoti spoštovati Listino o človekovih pravicah, zlasti odstavek 3 člena 49, ki določa, da "kazen ne sme biti nesorazmerna s kaznivim dejanjem".

Skupne preiskovalne enote

Člen 7 predloga dovoljuje strokovnjakom in predstavnikom imetnika PIL, da sodeluje pri preiskavi. Kljub temu, da je imetnik PIL tisti, ki lahko nedvomno prepozna svoje blago in izdelke, je treba biti pri tem posebno previdni.

Prvič, glede na to, da je imetnik PIL tisti, ki dovoli ali prepove uporabo svoje intelektualne lastnine, in tudi zaradi zaščite imetnika PIL, lahko pri preiskavi sodelujejo le predstavniki z ustreznim dovoljenjem in pooblastilom. Drugič, pomoč, ki jo nudita imetnik PIL ali njegov predstavnik, mora biti omejena, da se kazenski postopek ne "privatizira"; obsežnejša in aktivnejša vključitev imetnikov PIL bi lahko ogrozila poštenost in nepristranskost preiskave in kazenskega postopka.

Temeljne pravice

Pri opredeljevanju kaznivih dejanj in sankcij ter tekom preiskave in sodnega postopka je treba v celoti spoštovati Listino o temeljnih pravicah. Zlasti je treba biti pozorni na naslednje člene Listine: člen 8 o varovanju podatkov; člen 47 o poštenem sojenju; in člen 49 o zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija(1)  Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 9

(9) Zaradi olajšanja kazenskih preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji glede kršitev na področju intelektualne lastnine, le-ti ne smejo temeljiti na izjavi ali obtožbi osebe, ki je žrtev kaznivega dejanja.

črtano

Obrazložitev

Organi kazenskega pregona ne bi smeli imeti možnosti, da delujejo na lastno pobudo, brez predhodne pritožbe imetnika pravic, saj se licenčni sporazumi ne objavljajo, temeljna pravica imetnika pravic pa je, da z njimi razpolaga po lastni presoji.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

(9a) Pri opredeljevanju kaznivih dejanj in sankcij ter tekom preiskave in sodnega postopka je treba v celoti spoštovati pravice, določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe 3

Člen 1, odstavek 1

Ta direktiva določa kazenske ukrepe, potrebne za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Ta direktiva določa kazenske ukrepe, potrebne za boj proti namernim kršitvam pravic intelektualne lastnine v trgovinsko pomembnem obsegu in za njihovo preprečevanje.

Obrazložitev

Ta predlog sprememb ponovno vzpostavlja jezik, ki ga uporablja sporazum TRIPS (člen 61), na katerem temelji predlog.

Predlog spremembe 4

Člen 1, odstavek 2

Ti ukrepi se uporabljajo za pravice intelektualne lastnine, predvidene v pravu Skupnosti in/ali nacionalnem pravu držav članic.

Harmonizira te kazenske ukrepe na ravni EU, ko je to potrebno za boj proti namerni kršitvi pravic intelektualne lastnine, storjeni v okviru hudodelske združbe ali ko kršitev ogroža zdravje in varnost.

Obrazložitev

Ta predlog sprememb ponovno vzpostavlja jezik, ki ga uporablja sporazum TRIPS (člen 61), na katerem temelji predlog.

Predlog spremembe 5

Člen 1, odstavek 2 a (novo)

 

Brez poseganja v ukrepe, ki že obstajajo v državah članicah, se ukrepi iz te direktive uporabljajo le za naklepne kršitve blagovne znamke, vključno s ponarejanjem, ali za piratstvo avtorskih pravic.

Obrazložitev

Razlika je med kršitvami patentov med običajno trgovsko dejavnostjo, kot je legitimno razvijanje izdelkov, in ponarejanjem ter piratstvom z goljufivim naklepom. Obstajajo ukrepi civilnega prava za kršitve patentov in domnevne kršitelje patentov se ne bi smelo enačiti z zločinci, kot so pirati in ponarejevalci. V primerih kršitev patentov bi to posegalo v civilnopravne sisteme držav članic.

Predlog spremembe 6

Člen 1, odstavek 2 b (novo)

 

Neprofitna izmenjava zakonito pridobljenih vsebin med posamezniki je izključena iz področja uporabe te direktive.

Obrazložitev

Namen predloga je kaznovanje le kršitev, ki so storjene v trgovinsko pomembnem obsegu (čl. 3).

Predlog spremembe 7

Člen 2, naslov

Opredelitev

Opredelitve

Obrazložitev

Treba je opredeliti pojem ponarejanja, ki je temeljnega pomena za ta predlog direktive. Izvajanje sankcij je možno le, če obstaja jasna opredelitev pojma ponarejanja, ki mora vsebovati vse oblike kršitev prava intelektualne lastnine, vključno s posedovanjem ponarejenega blaga.

Predlog spremembe 8

Člen 2, odstavek 1 a (novo)

 

Za namene te direktive pomeni "kršitev v trgovinsko pomembnem obsegu"kršitev pravice intelektualne lastnine iz koristoljubja, ki povzroči imetniku te pravice znatno neposredno izgubo.

Obrazložitev

Kljub temu, da je namen predloga je kaznovanje le kršitev, ki so storjene v trgovinsko pomembnem obsegu (čl. 3), ta pojem ni opredeljen; uvesti je treba jasno opredelitev, da se prepreči pravna negotovost. Kljub temu, da sporazum TRIPS ne opredeljuje "trgovinsko pomembnega obsega", umeščenost v besedilo TRIPS-a, uporaba tega izraza čez celotno besedilo in analiza pogajalskega procesa sporazuma povsem pojasnijo opredelitev.

Predlog spremembe 9

Člen 2, odstavek 1 b (novo)

 

Za namene te direktive pomeni "namerna kršitev pravice intelektualne lastnine" premišljeno in zavestno kršitev te pravice.

Predlog spremembe 10

Člen 2, odstavek 1 c (novo)

 

Za namene te direktive "ponarejanje" vključuje:

 

(a) posedovanje brez utemeljenega razloga, uvažanje (ne glede na carinski režim) ali izvažanje blaga pod ponarejeno blagovno znamko;

 

(b) ponujanje ali prodaja blaga pod ponarejeno blagovno znamko;

 

(c) ponovna proizvodnja, posnemanje, uporaba, nameščanje, odstranjevanje, spreminjanje blagovne znamke, skupinske blagovne znamke ali certificirane skupinske blagovne znamke, kar pomeni kršenje pravic, pridobljenih z registracijo , in prepovedi, ki iz tega sledijo;

 

(d) zavestno dostavljanje proizvodov ali nudenje storitev, ki imajo drugačno blagovno znamko od tistih proizvodov in storitev, ki so bile zahtevane.

Obrazložitev

Treba je opredeliti pojem ponarejanja, ki je temeljnega pomena za ta predlog direktive. Izvajanje sankcij je možno le, če obstaja jasna opredelitev pojma ponarejanja, ki mora vsebovati vse oblike kršitev prava intelektualne lastnine, vključno s posedovanjem ponarejenega blaga.

Predlog spremembe 11

Člen 3

Države članice zagotovijo, da opredelijo kot kaznivo dejanje katero koli namerno kršitev pravice intelektualne lastnine, storjeno na področju trgovine, pa tudi poskus take kršitve, pomoč oziroma podporo in spodbujanje k taki kršitvi.

Države članice zagotovijo, da opredelijo kot kaznivo dejanje namerno kršitev pravice intelektualne lastnine, storjeno v trgovinsko pomembnem obsegu.

Obrazložitev

Kazenske sankcije za pomoč in napeljevanje k kaznivim dejanjem je treba hraniti za najhujša kazniva dejanja; kaznovati pomoč in napeljevanje h kršitvi pravic intelektualne lastnine bi lahko bilo nesorazmerno.

Predlog spremembe 12

Člen 3, odstavek 1 a (novo)

 

Nadalje države članice zagotovijo, da se poskus, pomoč, napeljevanje in spodbujanje storitve takih kršitev obravnavajo kot kazniva dejanja, če poskus, pomoč, napeljevanje in spodbujanje:

 

(a) nudijo pomoč organizirani kriminaliteti, ali

 

b) povzročijo resno grožnjo zdravju ali varnosti.

 

Obrazložitev

Pomembno je ločevati med kršitvami patentov med običajno trgovsko dejavnostjo (legitimno razvijanje izdelkov), kar lahko privede do kršitve neveljavnih patentov, in ponarejanjem ter piratstvom z goljufivim naklepom, ki jih pogosto izvršujejo hudodelske združbe. Kazenske sankcije za pomoč in napeljevanje k kaznivim dejanjem je treba hraniti za najhujša kazniva dejanja; kaznovati pomoč in napeljevanje h kršitvi pravic intelektualne lastnine bi lahko bilo nesorazmerno.

Predlog spremembe 13

Člen 3, odstavek 1 b (novo)

 

Kazenskih sankcij se ne sme uporabiti v primerih vzporednega uvoza izvirnega blaga, ki se trži s privolitvijo imetnika pravice intelektualne lastnine v tretji državi.

Predlog spremembe 14

Člen 4, odstavek 2, uvodni stavek

2. Za kazniva dejanja iz člena 3 države članice določijo, da se v ustreznih primerih uporabijo tudi naslednje kazni:

2. Za kazniva dejanja iz člena 3 države članice določijo, da se v ustreznih primerih uporabijo tudi naslednje kazni, v kolikor je to v javnem interesu:

Obrazložitev

Gre za pomembne kršitve temeljnih pravic, zato mora splošni interes to upravičevati.

Predlog spremembe 15

Člen 4, odstavek 2, točka (a)

(a) uničenje premoženja, ki je povzročilo kršitev pravice intelektualne lastnine;

(a) takojšnje popolno uničenje vsega blaga, ki je povzročilo kršitev pravice intelektualne lastnine, z ohranitvijo dokaznih vzorcev, brez kavcije;

Obrazložitev

Zaradi varnosti je predlagano popolno in hitro uničenje premoženja, ki je povzročilo kršitev pravice intelektualne lastnine, razen elementov, ki so potrebni za preiskavo. S takim ukrepom se je tudi možno izogniti pretirano velikim stroškom skladiščenja. Vizualni pregled nad zalogami je možen s pomočjo fotografskih posnetkov v trenutku odkritja. Če je potrebno, se uničenje zalog lahko izvede z dovoljenjem ali brez nasprotovanja kršitelja, če je ugotovljena njegova identiteta, ne da bi to pomenilo priznavanje krivde.

Predlog spremembe 16

Člen 4, odstavek 2, točka (f a) (novo)

 

(fa) nalog, s katerim se od kršitelja se zahteva plačilo stroškov za hrambo zaplenjenega blaga.

Obrazložitev

Treba je poskrbeti tudi za dodatno sankcijo in sicer, da je ponarejevalec lahko obsojen na povračilo stroškov skladiščenja blaga za potrebe preiskave, toliko bolj, ker so ti stroški lahko visoki, tudi ko gre za majhne količine, če so proizvodi prostorninsko obsežni, preiskave pa dolgotrajne.

Predlog spremembe 17

Člen 5, odstavek 2, točki (a) in (b)

a) znaša najvišja najmanj 100 000 EUR za primere, ki niso najhujši;

(b) znaša najvišja najmanj 300 000 EUR za primere iz odstavka 1.

 

V primeru denarnih kazni sodniki ali sodišča vsake države članice določijo znesek kazni, upoštevajoč povzročeno škodo, vrednost blaga, ki povzroča kršitev, ali pridobljeno korist, v vseh primerih pa je kot glavni kriterij upoštevano finančno stanje kršitelja, ki ga lahko ugotovimo glede na njegovo premoženje, dohodke, družinske obveznosti in bremena ter druge osebne okoliščine.

Obrazložitev

Določitev fiksnih vsot za kazni v primeru kršenja pravic intelektualne lastnine, ki jo ta člen določa, je preveč toga in se verjetno težko sklada z načelom subsidiarnosti. Predlog spremembe to načelo usklajuje s ciljem harmonizacije, ki je namen tega predloga.

Predlog spremembe 18

Člen 6

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki jim omogočijo celotno ali delno zaplembo premoženja fizične ali pravne osebe, ki je obsojena v skladu z določbami iz člena 3 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji, vsaj če so bila ta kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa … o boju proti organiziranemu kriminalu, pa tudi če ta kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

Države članice, ne da bi kršile temeljne pravice, sprejmejo potrebne ukrepe, ki jim omogočijo celotno ali delno zaplembo premoženja fizične ali pravne osebe, ki je obsojena v skladu z določbami iz člena 3 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji, vsaj če so bila to huda kazniva dejanja, pa tudi če ta kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

Obrazložitev

Skrb povzroča, da je člen 6 omejen na kazniva dejanja, storjena zgolj v okvirih „organiziranega kriminala“. Ta člen bo koristen le, če se uporablja za vsa kazniva dejanja, ki imetnikom pravic povzročajo resno poslovno škodo, ne glede na to, ali se te kršitve zagrešijo v zvezi z organiziranim kriminalom. V členu 6 predloga okvirne direktive bi bilo zato treba črtati omembo „organiziranega kriminala“ in jo nadomestiti z izrazom „huda kazniva dejanja“.

Predlog spremembe 19

Člen 7

Države članice zagotovijo, da lahko zadevni imetniki pravic intelektualne lastnine ali njihovi predstavniki ter strokovnjaki prispevajo k preiskavam, ki jih opravljajo skupne preiskovalne enote v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 3.

Države članice zagotovijo, da zadevni imetniki pravic intelektualne lastnine ali njihovi ustrezno pooblaščeni predstavniki ter strokovnjaki nudijo informacije skupnim preiskovalnim enotam, ki preiskujejo kazniva dejanja iz člena 3.

Obrazložitev

Besedilo tega člena je premalo jasno: da sodišče dovoli vsaki stranki, da ima svoje strokovnjake, je legitimno. Vseeno pa je treba omejiti neposredno vključevanje imetnikov PIL v preiskavo; sicer bi lahko imetniki pravic ogrozili kazenski postopek tako, da bi ogrozili nepristransko in pravično preiskavo. Besedilo, ki ga predlaga Komisija, ni sorazmerno; saj bi morala o tem odločati sodišča.

Predlog spremembe 20

Člen 7, odstavek 1 a (novo)

 

Med preiskavo in sodnim postopkom se v celoti spoštuje člen 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zadeva varovanje osebnih podatkov, in direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takšnih podatkov1.

 

_______________________

UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

Obrazložitev

Člen 8 listine določa, da ima "vsakdo [ima] pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj" in da se morajo "osebni podatki [se morajo] obdelovati pošteno, za natančno določene namene in na podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom. Vsakdo ima pravico dostopa do podatkov, zbranih o njem, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo." Namen direktive je zaščititi pravice in svoboščine ljudi, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, tako, da postavi smernice, ki bodo določale, kdaj je taka obdelava zakonita.

Predlog spremembe 21

Člen 8

Države članice zagotovijo, da vsaj v primeru storitve dejanj na ozemlju države članice možnost uvedbe kazenskih preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 3 ne temelji na izjavi ali obtožbi osebe, ki je žrtev kaznivega dejanja.

Države članice zagotovijo, da vsaj v primeru storitve dejanj na ozemlju države članice možnost uvedbe kazenskih preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 3 je možno le-te sprožiti tudi brez izjave ali obtožbe osebe, ki je žrtev kaznivega

Obrazložitev

Čeprav določa pogoje za sprožitev kazenskega postopka, ta predlog spremembe ohranja prilagodljivost predlaganega postopka. Zelo je pomembno, zlasti v primerih, ko je ogroženo javno zdravje, kjer je imetnik pravice nedoločen, da se kazenski postopek lahko sproži, tudi ko žrtev prekrška ne poda izjave.

POSTOPEK

Naslov

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine

Referenčni dokumenti

KOM(2006)0168 – C6-0233/2005 – 2005/0127(COD)

Pristojni odbor

JURI

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

ITRE
6.9.2005

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec/-ka mnenja
  Datum imenovanja

David Hammerstein Mintz
5.10.2005

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

 

Obravnava v odboru

11.9.2006

10.10.2006

23.11.2006

28.11.2006

 

Datum sprejetja

28.11.2006

Izid končnega glasovanja

+:

-:

0:

31

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Březina, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Giles Chichester, Den Dover, Adam Gierek, Norbert Glante, Umberto Guidoni, Fiona Hall, David Hammerstein Mintz, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Vincenzo Lavarra, Nils Lundgren, Eugenijus Maldeikis, Reino Paasilinna, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras, Dominique Vlasto

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Edit Herczog, Gunnar Hökmark, Lambert van Nistelrooij, Francisca Pleguezuelos Aguilar

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

(1)

Še neobjavljeno v UL.


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (12.12.2006)

za Odbor za pravne zadeve

o spremenjenem predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine

(KOM(2006)0168 – C6-0233/2005 – 2005/0127(COD))

Pripravljavec mnenja: Rainer Wieland

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Po sodbi Evropskega sodišča z dne 13. septembra 2005 (zadeva C 176/03 Komisija proti Svetu) je Evropska komisija spremenila predlog direktive o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Vprašanje varstva intelektualne lastnine je velikega pomena za evropska podjetja, saj morajo le-ta imeti zagotovila, da bodo njihove naložbe donosne. Brez varstva intelektualne lastnine pa se naložbe – in posledično inovacije – v Evropi lahko zaustavijo.

Na evropski ravni je treba opredeliti določena skupna merila, ki bodo omogočala učinkovitejši boj proti ponarejanju in piratstvu: s tem namenom predlog vzpostavlja skupne opredelitve in skupne višine kazni. Namen predloga je tudi ta, da se olajšajo kazenske preiskave v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine.

Pripravljavec mnenja podpira predlagano direktivo, a vseeno želi izpostaviti potrebo po natančni opredelitvi pomembnih izrazov, zlasti kadar so osrednja komponenta opredelitve kaznivega dejanja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija(1)  Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 8

(8) Predvideti je treba določbe, namenjene olajšanju kazenskih preiskav. Države članice morajo predvideti, da lahko zadevni imetniki pravic intelektualne lastnine ali njihovi predstavniki ter strokovnjaki prispevajo k preiskavam, ki jih opravljajo skupne preiskovalne enote.

črtano

Obrazložitev

Zaradi splošne pravne politike je treba zavrniti vse, kar bi se lahko zdelo kot privatizacija kazenskega pregona v korist zainteresiranih posameznikov. V demokratičnih družbah, ki jih zavezuje pravna država, ima država pravni monopol nad uporabo sile. Zasebniki niso upravičeni do uporabe ukrepov kazenskega pregona, da bi se borili proti kršitvam zakonov, ki jih zagrešijo njihovi sodržavljani.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

(9a) Pri opredeljevanju kaznivih dejanj in sankcij ter med preiskavo in sodnim postopkom je treba v celoti spoštovati pravice, določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe 3

Člen 4, odstavek 2, točka (b)

Ti ukrepi se uporabljajo za pravice intelektualne lastnine, predvidene v pravu Skupnosti in/ali nacionalnem pravu držav članic.

V področje uporabe direktive so zajete vsaj naslednje pravice intelektualne lastnine:

 

a) avtorske pravice;

 

b) avtorski sorodne pravice;

 

c) pravica sui generis ustvarjalca podatkovne baze;

 

d) pravice ustvarjalca topografije polprevodniškega proizvoda;

 

e) pravice blagovne znamke;

 

f) pravice modela;

 

g) pravice uporabnih modelov;

Obrazložitev

Za boljšo, preglednejšo in lažje razumljivo zakonodajo, je treba natančneje opredeliti materialno področje uporabe direktive.

Ni naloga Komisije, da bi pri opredeljevanju, kako naj se tolmačijo direktive – namreč z objavljanjem mnenj –, obšla zakonodajo, saj imajo daljnosežne posledice.

Poleg tega bo seznam, ki temelji na členu 2 Direktive 2004/48/ES, pristojnemu odboru olajšal izključitev posebnih področij zakonodaje iz področja uporabe določb, z ločenim glasovanjem, če bo menil, da je to potrebno.

Predlog spremembe 4

Člen 5, odstavek 2 (a) (novo)

 

Še posebej se ta direktiva ne uporablja za morebitne kršitve pravic intelektualne lastnine, ki so povezane:

 

- s patenti, uporabnimi modeli in dodatnimi varstvenimi certifikati;

 

 

- z vzporednim uvozom izvirnega blaga, ki se trži s privolitvijo imetnika pravice v tretji državi.

Obrazložitev

Področje uporabe te direktive je treba omejiti.

Predlog spremembe 5

Člen 2, odstavek 1 (a) (novo)

 

„Kršitev v trgovinsko pomembnem obsegu“ pomeni dejanja, storjena z namenom ustvarjanja neposrednega gospodarskega ali trgovskega dobička, ali dejanja, storjena v tako velikem obsegu, da lahko imetniku te pravice povzročijo znatno neposredno izgubo.

Obrazložitev

Izraz „trgovinsko pomemben obseg“ je bistven za opredelitev kaznivega dejanja in mora biti natančno opredeljen. Ne sme vključevati le dejanj, ki imajo gospodarsko ali tržno namero, temveč tudi resno piratstvo v velikem obsegu, torej takšno, ki presega posamezno ali osebno uporabo, in četudi storilcu ne prinaša gospodarske koristi, lahko povzroči zelo veliko škodo imetniku pravic.

Predlog spremembe 6

Člen 3, odstavek 1 (a) (novo)

 

Države članice zagotovijo, da se kot kaznivo dejanje obravnavajo vse namerne kršitve blagovnih znamk, če se te zagrešijo v trgovinsko pomembnem obsegu in z uporabo oznake, ki je enaka oznaki blagovne znamke, v povezavi z blagom ali storitvami, ki so enake kot tiste, za katere je registrirana blagovna znamka.

Obrazložitev

Področje uporabe te direktive je treba omejiti.

Predlog spremembe 7

Člen 4, odstavek 2

2. Za kazniva dejanja iz člena 3 države članice določijo, da se v ustreznih primerih uporabijo tudi naslednje kazni:

2. Za kazniva dejanja iz člena 3 države članice v ustreznih primerih določijo tudi ukrepe, s katerimi poskrbijo, da je odgovorne fizične ali pravne osebe mogoče kaznovati z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, kot na primer:

(a) uničenje premoženja, ki je povzročilo kršitev pravice intelektualne lastnine;

(a) izvzetje iz upravičenosti do javnih subvencij ali pomoči;

(b) celotno ali delno, trajno ali začasno zaprtje obrata, s katerim je bila pretežno storjena zadevna kršitev;

(b) začasna ali trajna prepoved trgovinske dejavnosti;

(c) trajna ali začasna prepoved opravljanja gospodarskih dejavnosti;

(c) uvedba sodnega nadzora;

(d) uvedba sodnega nadzora;

(d) sodna odredba o likvidaciji;

(e) sodna likvidacija;

(e) začasno ali trajno zaprtje obratov, ki so bili uporabljeni pri kršitvi;

(f) izvzetje iz upravičenosti do pomoči in javnih subvencij;

(f) objava sodnih odločb;

(g) objava sodnih odločb.

(g) uničenje premoženja, ki je povzročilo kršitev pravice intelektualne lastnine.

Obrazložitev

Glej obrazložitev k prvemu predlogu spremembe. Poleg tega ne bi smeli „znova izumljati“ vsebine in oblike zadevnega seznama kazni za vsako zakonodajno besedilo posebej. Kazni, predlagane v točkah od (a) do (e), so zato povzete po besedilu predloga Sveta za Okvirni sklep Sveta o boju proti organiziranemu kriminalu, 8496/1/06 (2005/003(CNS)), in dopolnjene s posebnimi predlogi iz izvirnega besedila, ki se nanašajo na tekoče zadeve.

Predlog spremembe 8

Člen 4, odstavek 2, točka(a)

(a) uničenje premoženja, ki je povzročilo kršitev pravice intelektualne lastnine;

 

(a) uničenje blaga, ki je povzročilo kršitev pravice intelektualne lastnine in, v ustreznih primerih, zaplemba ali uničenje gradiva ali elementov, ki so bili pretežno uporabljeni za oblikovanje ali izdelavo tega blaga;

Obrazložitev

Pojasnilo.

Predlog spremembe 9

Člen 6

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki jim omogočijo celotno ali delno zaplembo premoženja fizične ali pravne osebe, ki je obsojena v skladu z določbami iz člena 3 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji, vsaj če so bila ta kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa … o boju proti organiziranemu kriminalu, pa tudi če ta kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

V primerih, ki so predvideni v členu 5 te direktive, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki jim omogočijo celotno ali delno zaplembo premoženja fizične ali pravne osebe, ki je obsojena v skladu z določbami iz člena 3 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji.

 

Obrazložitev

Te razširjene pristojnosti za zaplembo bi se morale nanašati na kršitve in kazniva dejanja, za katera velja direktiva.

Predlog spremembe 10

Člen 6 a (novo)

 

Člen 6a

Zloraba pooblastil

Države članice zagotovijo, da se zloraba groženj s kazenskimi sankcijami lahko prepove in kaznuje s kazenskimi, civilnimi in postopkovnimi ukrepi.

 

Države članice prepovejo postopkovne zlorabe, še posebej, ker se kazenski ukrepi uporabljajo za zagotavljanje izvrševanja zahtev civilnega prava.

Obrazložitev

Možnosti imetnika pravice, da odvrača morebitne kršitelje (tj. konkurente), se znatno povečajo, če jim lahko grozi s kazenskimi sankcijami. Mednarodno in evropsko pravo zahtevata preprečevanje zlorab pravic intelektualne lastnine. Zlorabe izkrivljajo prosto konkurenco, kar je v nasprotju s členi 28 in nasl. ter členi 57 in nasl. ES.

Predlog spremembe 11

Člen 5, odstavek 2 (a) (novo)

 

Člen 6b

Pravice tožencev

Države članice zagotovijo ustrezno varstvo in jamstvo pravic tožencev.

Predlog spremembe 12

Člen 7

Člen 7

Skupne preiskovalne enote

Države članice zagotovijo, da lahko zadevni imetniki pravic intelektualne lastnine ali njihovi predstavniki ter strokovnjaki prispevajo k preiskavam, ki jih opravljajo skupne preiskovalne enote v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 3.

črtano

Obrazložitev

Zaradi splošne pravne politike je treba zavrniti vse, kar bi se lahko zdelo kot privatizacija kazenskega pregona v korist zainteresiranih posameznikov. V demokratičnih družbah, ki jih zavezuje pravna država, ima država pravni monopol nad uporabo sile. Zasebniki niso upravičeni do uporabe ukrepov kazenskega pregona, da bi se borili proti kršitvam zakonov, ki jih zagrešijo njihovi sodržavljani.

Predlog spremembe 13

Člen 8 a (novo)

 

Člen 8a

 

Varstvo osebnih podatkov

 

Med preiskavo in sodnim postopkom se v celoti spoštuje člen 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki zadeva varstvo osebnih podatkov, in Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov1.

_______________________

1 UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

Obrazložitev

Člen 8 listine določa, da ima „vsakdo [ima] pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj“ in da se morajo „osebni podatki [se morajo] obdelovati pošteno, za natančno določene namene in na podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom. Vsakdo ima pravico dostopa do podatkov, zbranih o njem, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo.“ Namen direktive je, da z določanjem smernic glede obdelave osebnih podatkov, ki opredeljujejo, kdaj je taka obdelava zakonita, zaščiti pravice in svoboščine ljudi.

POSTOPEK

Naslov

Spremenjeni predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine

Referenčni dokumenti

KOM(2006)0168 – C6-0233/2005 – 2005/0127(COD)

Pristojni odbor

JURI

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

6.9.2005

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec/-ka mnenja
  Datum imenovanja

Rainer Wieland

13.10.2005

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

 

Obravnava v odboru

6.11.2006

11.12.2006

 

 

 

Datum sprejetja

11.12.2006

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

17

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Johannes Blokland, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Giusto Catania, Carlos Coelho, Fausto Correia, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Elly de Groen-Kouwenhoven, Adeline Hazan, Ewa Klamt, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Sarah Ludford, Edith Mastenbroek, Hartmut Nassauer, Martine Roure, Luciana Sbarbati, Inger Segelström, Ioannis Varvitsiotis, Donato Tommaso Veraldi, Manfred Weber, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Corbett, Panayiotis Demetriou, Camiel Eurlings, Ignasi Guardans Cambó, Jeanine Hennis-Plasschaert, Sophia in 't Veld, Javier Moreno Sánchez, Bill Newton Dunn, Hubert Pirker, Marie-Line Reynaud, Kyriacos Triantaphyllides, Rainer Wieland

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Kartika Tamara Liotard

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

 

(1)

Še neobjavljeno v UL.


POSTOPEK

Naslov

Kazenski ukrepi za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine

Referenčni dokumenti

KOM(2006)0168 - COM(2005)0276 - C6-0233/2005 - 2005/0127(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

6.9.2005

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

6.9.2005

IMCO

6.9.2005

LIBE

6.9.2005

 

Odbori, ki niso dali mnenja

       Datum sklepa

IMCO

21.11.2005

 

 

 

Poročevalec(-ka)

       Datum imenovanja

Nicola Zingaretti

15.9.2005

 

 

Obravnava v odboru

28.11.2005

12.9.2006

20.11.2006

27.2.2007

 

20.3.2007

 

 

 

Datum sprejetja

20.3.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Carlo Casini, Marek Aleksander Czarnecki, Cristian Dumitrescu, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Rainer Wieland, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mogens N.J. Camre, Janelly Fourtou, Jean-Paul Gauzès, Eva Lichtenberger, Arlene McCarthy, Michel Rocard, Gabriele Stauner, József Szájer, Jacques Toubon, Nicola Zingaretti

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Toine Manders, Umberto Guidoni

Zadnja posodobitev: 13. april 2007Pravno obvestilo