Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2006/0005(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0182/2006

Predložena besedila :

A6-0182/2006

Razprave :

PV 12/06/2006 - 20
CRE 12/06/2006 - 20

Glasovanja :

PV 13/06/2006 - 7.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2006)0253

Sprejeta besedila
PDF 201kDOC 123k
Torek, 13. junij 2006 - Strasbourg Končna izdaja
Ocenjevanje in obvladovanje poplav ***I
P6_TA(2006)0253A6-0182/2006
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in obvladovanju poplav (KOM(2006)0015 – C6-0020/2006 – 2006/0005(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0015)(1) ,

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0020/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0182/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 13. junija 2006 z namenom sprejetja Direktive 2006/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in obvladovanju tveganja poplav
P6_TC1-COD(2006)0005

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1) ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2) ,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe(3) ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Poplave lahko povzročijo smrtne žrtve, selitev ljudi in škodo za okolje , resno ogrozijo ekonomski razvoj in oslabijo ekonomske dejavnosti Skupnosti.

(2)  Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče popolnoma preprečiti. Vendar obsežno zmanjšanje naravne zmožnosti porečij za zadrževanje voda, slabo upravljanje človeških dejavnosti (na primer večje število človeških naselbin in ekonomskih sredstev na poplavnih površinah ter erozija in zmanjšanje naravnega zadrževanja vode na zemlji, sekanje gozdov in kmetovanje v povodjih), suše ter globalno segrevanje prispevajo k povečanju verjetnosti pojava in škodljivih učinkov poplav .

(3)  Tradicionalne strategije obvladovanja tveganja poplav, ki so osredotočene na gradnjo infrastruktur za takojšnjo zaščito ljudi, nepremičnin in premičnin, niso zagotovile varnosti v obsegu, ki bi ga morale.

(4)  Izvedljivo in zaželeno je, da se zmanjša tveganje za zdravje in življenje ljudi, okolje in infrastrukturo, ki je povezana s poplavami. Vendar je treba ukrepe za zmanjšanje tega tveganja usklajevati med državami članicami, njihovimi nacionalnimi, območnimi in lokalnimi organi, pa tudi organizacijami, odgovornimi za upravljanje z rekami v povodjih .

(5)  Države članice se spodbujajo k sprejemanju ukrepov, ki pomagajo pri obvladovanju tveganja poplav na območjih v zgornjem ali spodnjem toku znotraj ali zunaj njihovega ozemlja in ohranjajo naravni potek reke, kjer je to mogoče. Kjer to ni mogoče, si morajo države članice prizadevati najti nadomestna območja na svojem ozemlju ali iskati takšna območja v sodelovanju z drugimi državami članicami.

(6)  Znanstveniki soglasno opažajo, da so v zadnjih letih ekstremne padavine pogostejše.

(7)  Obvladovanje tveganja in zaščitni ukrepi za omejitev škode zaradi poplav morajo upoštevati načelo solidarnosti. Zato je treba obvladovanje tveganja poplav vzdolž povodja reke, ki teče med dvema ali več sosednjimi državami, organizirati tako, da se nobeno območje ne bo soočalo s tveganji poplav kot posledico netrajnostnega upravljanja rek.

(8)  Svet (Okolje) je v svojih sklepih z dne 14. oktobra 2004 zapisal, da "človekova dejavnost prispeva k povečanju verjetnosti in negativnih posledic (ekstremnih) padavin in da bodo tudi podnebne spremembe povzročile povečanje poplav". V skladu z načelom trajnostnega razvoja, kakor je opredeljeno v členu 37 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, je treba v politiko Unije vključiti visoko raven varovanja okolja, zato morajo Komisija in države članice sprejeti ukrepe za boljše preprečevanje poplav, zaščito pred tveganji in omejitev škode.

(9)   Na evropski ravni doslej še ni pravnega instrumenta za zaščito pred tveganji poplav. Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(4) zahteva razvoj celostnih načrtov upravljanja za vsako povodje, zato da se doseže dobro ekološko in kemijsko stanje, ter prispeva k blažitvi posledic poplav. Vendar zmanjšanje tveganja poplav ni eden glavnih ciljev te direktive. To tveganje, ki bo zaradi podnebnih sprememb v prihodnje pogostejše, ni upoštevano .

(10)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom " Obvladovanje tveganja v primeru poplav; ukrepi za preprečevanje, varstvo in zmanjšanje tveganja", ki določa analizo in pristop k obvladovanju tveganja poplav na ravni Skupnosti, navaja, da bi uravnoteženi in usklajeni ukrepi na ravni Skupnosti prinesli znatno dodano vrednost in izboljšali splošno raven varstva pred poplavami.

(11)  Odločba Sveta 2001/792/ES, Euratom z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite(5) sprosti podporo in pomoč iz držav članic v primeru velikih nesreč, vključno s poplavami. Civilna zaščita lahko zagotovi ustrezen odziv za prizadeto prebivalstvo ter izboljša pripravljenost in odpornost, vendar pa ne obravnava osnovnih vzrokov poplav.

(12)   Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(6) je mogoče dodeliti hitro finančno pomoč v primeru večje nesreče za pomoč ekosistemom, prizadetim ljudem, regijam in državam za obnovitev čim bolj normalnih življenjskih pogojev, vendar se lahko uporabi le za nujne ukrepe in ne za faze, ki se zgodijo pred nesrečo.

(13)  Večina povodij je razdeljena med državami članicami. Učinkovito preprečevanje poplav in ukrepanje proti njim zahteva, poleg usklajevanja na ravni Skupnosti, tudi čezmejno sodelovanje.

(14)  Države članice in Skupnost bi morali upoštevati predpise za trajnostno obvladovanje tveganja poplav pri določanju in izvajanju svojih politik, vključno z na primer prometno politiko, prostorskim načrtovanjem, razvojem naselij ter politiko industrializacije, kmetijsko politiko, kohezijsko politiko,energetsko politiko in raziskovalno politiko.

(15)   Na območju Skupnosti se pojavljajo različne vrste poplav, kot so poplave rek, nenadne poplave, poplave v mestih, poplave kanalizacije, obalne poplave in poplave zaradi močnega dežja . Škoda, ki jo povzročijo poplave, se lahko razlikuje tudi glede na države in regije Skupnosti. Zato morajo cilji v zvezi z obvladovanjem tveganja poplav temeljiti na lokalnih in regionalnih okoliščinah.

(16)   Na nekaterih območjih Skupnosti se tveganje poplav lahko obravnava kot majhno, na primer na redko naseljenih ali nenaseljenih območjih ali na območjih z omejenimi ekonomskimi sredstvi ali omejeno ekološko vrednostjo. Vendar so ta območja lahko pomembna pri ublažitvi posledic poplav. Predhodno presojo tveganja poplav v vsakem povodju, porečju in zadevnem obalnem območju je treba izvesti na ravni vodnega območja za določitev tveganja poplav v vsakem primeru, možnosti ublažitve poplav in določitev, ali so potrebni nadaljnji ukrepi.

(17)   Zato da so na voljo veljavna orodja za pridobivanje informacij ter dragocena podlaga za določanje prednostnih nalog in sprejemanje nadaljnjih tehničnih, finančnih in političnih odločitev, je treba zagotoviti sestavo kart poplav in okvirnih kart škode zaradi poplav, ki opisujejo območja z različnimi ravnmi tveganja poplav, vključno s tveganjem onesnaženosti okolja kot posledico poplav .

(18)  Glede na sedanje možnosti držav članic je treba v skladu z načelom subsidiarnosti omogočiti dovolj prožnosti na lokalni in regionalni ravni, zlasti pri organizaciji in odgovornosti oblasti, načrtih za obvladovanje tveganja poplav in kartah poplavnih območij, ravni varstva ter ukrepih in časovnem razporedu za uresničitev zastavljenih ciljev.

(19)   Za izogibanje in zmanjšanje negativnih posledic poplav na zadevnem območju je primerno zagotoviti načrte za obvladovanje tveganja poplav. Vzroki in posledice poplav se razlikujejo glede na države in regije Skupnosti. Načrti za obvladovanje tveganja poplav morajo zato upoštevati posebne geografske, geološke , hidrološke, topografske in druge zadevne okoliščine, vključno z gostoto prebivalstva in gospodarskimi dejavnostmi v prizadetem povodju , porečju ali delu obale, ter zagotoviti rešitve, ki so prilagojene potrebam in prednostnim nalogam, ki veljajo za povodje, porečje ali obalno območje, medtem pa morajo zagotavljati usklajenost z vodnimi območji. Načrti za obvladovanje tveganja poplav morajo upoštevati tudi industrijske in kmetijske zmogljivosti ter druge možne vire onesnaževanja zadevnega območja, zato da se takšno onesnaževanje prepreči.

(20)  Cikel obvladovanja tveganja poplav, ki vključuje korake preprečevanje, varstvo, pripravljenost, ukrepe v primeru nesreče ter obnovo in pregled, mora biti eden od osnovnih elementov načrtov za obvladovanje tveganja poplav s poudarkom na preprečevanju, varstvu in pripravljenosti.

(21)  Za preprečevanje dvojnega dela mora biti državam članicam omogočeno, da za izpolnjevanje zahtev te direktive uporabljajo obstoječe karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav.

(22)  Skupno raziskovalno središče Komisije razvija Evropski poplavni opozorilni sistem (EFAS), ki lahko zagotovi simulacije poplav srednjega obsega po Evropi, katerih priprava traja tri do deset dni. Podatki sistema EFAS lahko prispevajo k povečanju pripravljenosti ob predvidenih poplavah. Zato je treba s sistemom EFAS nadaljevati tudi po koncu preskusnega obdobja. Začetek njegovega delovanja je predviden za leto 2010.

(23)  Obvladovanje poplav povodij si mora prizadevati za oblikovanje skupne odgovornosti in solidarnosti na območju povodja. Zato si morajo države članice prizadevati za povečanje ozaveščenosti in sodelovanja vseh zainteresiranih strani ter območij, ki niso ali so manj izpostavljena poplavam, vendar lahko uporaba teh zemljišč in načini obdelave prispevajo k nastanku poplav v spodnjem ali zgornjem toku rek.

(24)  Za kratkoročne napovedi morajo države članice pripraviti načrte na podlagi najboljših razpoložljivih praks in najnovejših tehnologij, kot je modeliranje na omejenem območju (dve- do štiriurna napoved).

(25)  Razvoj načrtov upravljanja povodij na podlagi Direktive 2000/60/ES in načrtov za obvladovanje tveganja poplav na podlagi te direktive sta elementa celostnega upravljanja povodij; oba procesa morata zato uporabljati obojestranski potencial za sinergije. Za zagotovitev učinkovitosti in pametne uporabe virov mora biti izvajanje te direktive tesno usklajeno z Direktivo 2000/60/ES.

(26)   V primeru uporabe vodnih teles pri konkurenčnih oblikah trajnostnih človeških dejavnosti (npr. obvladovanje tveganja poplav, ekologija, rečna plovba ali hidroelektrarne) z učinkom na vodna telesa zagotavlja Direktiva 2000/60/ES jasen in pregleden postopek za obravnavanje takšnih uporab in vplivov. V primeru nasprotujočih pravic je vedno treba dati prednost varstvu zdravja in življenja ljudi pred varstvom okolja.

(27)   Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7) .

(28)   Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev ukrepov, ki jih je treba sprejeti, ter se ti zaradi obsega in posledic ukrepov lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v tem členu , ta direktiva ne presega potrebnega za doseganje teh ciljev. Države članice lahko zato v začetnem obdobju do konca leta 2018 uporabljajo obstoječe načrte, če so izpolnjena minimalna merila iz člena 4.

(29)  Pri pripravi te direktive so bile polno upoštevane določbe Protokola (30), priloženega k Pogodbi, o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Splošne določbe

Člen

Namen te direktive je vzpostaviti okvir za ocenjevanje in obvladovanje tveganja poplav za zmanjšanje negativnih posledic , povezanih s poplavami v Skupnosti, za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost. Poleg tega bo to pripomoglo k doseganju okoljskih ciljev, določenih v veljavni zakonodaji Skupnosti.

Člen

Za namene te direktive se razen opredelitev pojmov " reka" , " povodje" , " porečje" in " vodno območje" , kakor je določeno v členu 2 Direktive 2000/60/ES, uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

   1. "poplava" pomeni začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo, vključno kot posledica močnega dežja, ki povzroči poplave nenaseljenih in/ali industrijskih območij ;
   2. "tveganje poplave" pomeni verjetnost poplave skupaj z možno škodo za zdravje in življenje ljudi, okolje in gospodarsko dejavnost, ki je povezana s to poplavo.

Člen

Za namene te direktive države članice uporabljajo ureditve iz člena 3(1), (2), (3), (5) in (6) Direktive 2000/60/ES.

Če države članice za izvajanje te direktive imenujejo drug pristojni organ, se uporabljajo določbe člena 3(6), (8) in (9) Direktive 2000/60/ES.

Predhodna presoja tveganja poplav

Člen 4

1.  Države članice za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja, ki leži na njihovem ozemlju, predhodno ocenijo tveganje poplav v skladu z odstavkom 2. V ta namen se lahko uporabljajo obstoječe ocene, ki jih pripravljajo države članice in ki izpolnjujejo zahteve te direktive.

2.  Predhodna presoja tveganja poplav vključuje vsaj:

   a) karto vodnega območja, vključno z mejami povodij, porečij in obalnih območij, ki kaže topografijo in uporabo zemljišča;
   b) opis preteklih poplav in tistih, ki so zelo škodljivo vplivale na življenja ljudi, gospodarske dejavnosti in okolje ;
   c) opis procesov poplavljanja, vključno z njihovo občutljivostjo na spremembe, zlasti pogrezanje in vloga , ki jo imajo poplavna območja kot naravna sredstva za varstvo pred poplavami, kakor tudi opis zdajšnjega in prihodnjega toka poplavnih voda;
   d) opis razvojnih načrtov, ki bi povzročili spremembo uporabe zemljišča ali razporeditve prebivalstva in porazdelitve gospodarskih dejavnosti, kar bi povzročilo povečanje tveganja poplav na območju samem ali v višje ali nižje ležečih regijah;
   e) presojo verjetnosti poplav v prihodnosti na podlagi hidroloških podatkov, vrst poplav ter predvidenih vplivov podnebnih sprememb in trendov uporabe zemljišč;
   f) napoved ocenjenih posledic poplav v prihodnosti za zdravje ljudi, okolje in gospodarsko dejavnost, ki upošteva dolgoročni razvoj, vključno s podnebnimi spremembami;
   g) ukrepe za obvladovanje tveganja poplav, zlasti tiste, povezane z gradnjo infrastruktur, je treba zanesljivo in pregledno oceniti z gospodarskega in okoljskega vidika, da se zagotovi njihova dolgoročna učinkovitost za državljane in podjetja, ob upoštevanju načela povračila stroškov, vključno z okoljskimi stroški in stroški virov;
   h) ocenitev učinkovitosti obstoječih zgrajenih infrastruktur za zaščito pred poplavami, ob upoštevanju njihove dejanske zmogljivosti za preprečitev škode ter njihove gospodarske in okoljske učinkovitosti.

3.  Države članice lahko sklenejo, da za povodja, porečja in dele obale, kjer se predvideva dovolj veliko potencialno tveganje, ni potrebna predhodna presoja tveganja poplav iz odstavka 1, če:

   a) do roka iz člena 6(1) že obstajajo karte poplavnih območij ali načrti za obvladovanje tveganja poplav;
   b) države članice do roka iz člena 6(1) obvestijo Komisijo, da nameravajo uporabiti to odstopanje; in
   c) države članice do rokov iz členov 6(2), 8(2) in 10(2) preverijo predhodno presojo tveganja poplav, načrte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav v skladu s poglavji II, III in IV.

Člen 5

1.  Na podlagi presoje iz člena 4 se vsako povodje, porečje, del obale ali njihovi predeli , ki spadajo v vodno območje, umestijo v eno od naslednjih kategorij:

   a) povodja, porečja, deli obale ali njihovi predeli , za katere se ugotovi, da jih ne ogroža nobeno možno večje tveganje poplav ali so morebitne posledice za okolje ali gospodarsko dejavnost sprejemljivo majhne, ob upoštevanju predvidljive uporabe zemljišč ali klimatskih sprememb ;
   b) povodja, porečja ali deli obale, za katere se ugotovi , da jih ogroža možno večje tveganje poplav.

2.  Umeščanje mednarodnih povodij ali porečij, delov obale ali njihovih predelov, ki so del mednarodnega vodnega območja, na podlagi odstavka 1 usklajujejo zadevne države članice.

Države članice za namen tega člena zagotovijo prenos ustreznih podatkov znotraj povodij, ki segajo v več držav.

Člen 6

1.  Države članice zaključijo predhodno presojo tveganja poplav najpozneje do ... (8) .

2.  Države članice pregledajo in po potrebi posodobijo presojo iz odstavka 1 najpozneje leta 2018 in potem vsakih šest let.

Karte poplavnih območij

Člen 7

1.  Države članice na ravni vodnega območja pripravijo karte poplav in okvirne karte škode zaradi poplav, v nadaljevanju " karte poplavnih območij" , za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi člena 5(1)(b). V ta namen se lahko uporabljajo obstoječe karte, ki jih pripravljajo države članice in ki izpolnjujejo zahteve te direktive. Države članice uporabljajo karte poplavnih območij za postopno odpravo neposrednega ali posrednega subvencioniranja, katerega učinek je povečevanje tveganja poplav.

2.  Karte poplav zajemajo geografska območja, ki so lahko poplavljena po naslednjih predvidenih potekih:

   a) poplave z verjetnim obdobjem ponovitve enkrat na 10–30 let;
   b) poplave z verjetnim obdobjem ponovitve enkrat na 100 let;
   c) majhna verjetnost poplav (izredni dogodki).

Za vsak predviden potek iz prvega pododstavka so prikazani naslednji elementi:

   a) predvidene globine vode;
   b) hitrost toka, kjer je potrebno;
   c) območja, kjer je možna erozija rečnih teras in pobočij rečnih dolin ter erozija bregov in odlaganje naplavin;
   d) strma območja, ki jih lahko prizadenejo poplave z veliko hitrostjo toka in veliko količino naplavin;
   e) dejavniki, ki lahko povzročijo poplave in so lahko prisotni na območju, označenem na karti poplavnih območij;
   f) poplavne površine in druga naravna območja, ki lahko zdaj ali v prihodnosti delujejo kot varnostno območje za zadrževanje vode.

3.  Okvirne karte škode zaradi poplav kažejo možne škodljive posledice , povezano s poplavami iz predvidenih potekov iz odstavka 2 in izraženo glede na:

   a) število možnih prizadetih prebivalcev;
   b) možno ekonomsko škodo na območju;
   c) možno škodo za okolje – vključno z območji, ki so določena za zaščitena območja v skladu s členom 6 Direktive 2000/60/ES, ob upoštevanju lokacij točkovnih ali razpršenih virov onesnaženja in povezanega tveganja za vodne ali kopenske ekosisteme v primeru poplav – in tveganja za zdravja ljudi;
   d) tehnične obrate iz Priloge I k Direktivi Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (9) ter zajete v Direktivi Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (10) , ki lahko povzročijo naključno onesnaženje v primeru poplav, in zaščitena območja iz člena 6 Direktive 2000/60/ES.

Karte poplavnih območij lahko območja razdelijo v manjša območja glede na uporabo zemljišča in občutljivost za možno škodo.

4.  Države članice določijo posebne točke, na katerih je tveganje poplav večje. Te informacije je treba upoštevati pri načrtovanju rabe zemljišč.

5.  Glede na posebne značilnosti svojih regij lahko države članice v karte poplavnih območij vključijo posebne določbe, če menijo, da je to ustrezno.

Člen 8

1.  Države članice zagotovijo, da bodo karte poplavnih območij dokončane najpozneje do 22. decembra 2013.

2.  Karte se pregledajo in po potrebi posodobijo najpozneje do 22. decembra 2019 in potem vsakih šest let.

Načrti za obvladovanje tveganja poplav

Člen 9

1.  Države članice sprejmejo in izvajajo načrte za obvladovanje tveganja poplav na ravni vodnega območja za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi člena 5(1)(b) v skladu z odstavkoma 4 in 5 tega člena, z Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (11) in Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (12) , ter v skladu s cilji iz členov 1 in 4 Direktive 2000/60/ES .

2.  Pri pripravi kart države članice opišejo procese poplavljanja in njihovo občutljivost na spremembe, vključno z vlogo poplavnih območij kot naravnih sredstev za varstvo pred poplavami in tokom poplavnih voda zdaj in v prihodnosti. Poleg tega opišejo razvojne načrte, ki spreminjajo uporabo zemljišča ali razporeditev prebivalstva in porazdelitev gospodarskih dejavnosti, kar bi povzročilo povečanje tveganja poplav na območju samem ali v višje ali nižje ležečih regijah.

3.  Če so že na voljo karte in načrti za vodna območja ali njihove dele, ki ustrezajo zahtevam te direktive, lahko države članice za namene te direktive uporabljajo obstoječe karte oz. načrte. Zahteva po pregledu in posodobitvi iz člena 11(2) se še vedno uporabljajo.

4.  Države članice v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi določijo ustrezne ravni varstva, ki so posebej določene za vsako povodje, porečje ali del obale, s poudarkom na zmanjševanju možnih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje in gospodarsko dejavnost ter ob upoštevanju zadevnih vidikov: upravljanje voda, upravljanje tal, prostorsko načrtovanje, uporabo zemljišč, občutljivost zadevnih območij za možno škodo in ohranjanje narave, pa tudi stroške in koristi . V primeru skupnih povodij, porečij ali delov obale države članice sodelujejo pri izvajanju navedenih obveznosti. Človekovo uporabo poplavnih ravnic je treba prilagoditi opredeljenemu tveganju poplav.

5.  Načrti za obvladovanje tveganja poplav vključujejo ukrepe, ki :

   a) delujejo prek naravnih postopkov, kot je ohranjanje in/ali obnova poplavnih ravnic, da se reke, če je mogoče, vrnejo na svoje območje, in spodbujajo ustrezne uporabe zemljišča ter kmetijskih in gozdarskih praks na območju povodja;
   b) prispevajo k obvladovanju poplav v višje ali nižje ležečih regijah ali vsaj ne povečajo tveganja poplav na način, da bi višje ali nižje ležeče regije utrpele nesorazmerno visoke stroške pri doseganju ustrezne ravni preprečevanja tveganja in varstva;
   c) upoštevajo učinkovitost obstoječe infrastrukture, zgrajene za obrambo pred poplavami, vključno z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo.

Načrt za obvladovanje tveganja poplav obravnava vse faze cikla obvladovanja tveganja poplav s poudarkom na preprečevanju, varstvu, pripravljenosti ter ob upoštevanju značilnosti posameznega povodja ali porečja. Načrt za obvladovanje tveganja poplav vključuje tudi oceno ukrepov v primeru nesreče in oceno obnove.

Načrt za obvladovanje tveganja poplav vključuje ukrepe za preprečevanje nenamernega onesnaževanja iz tehničnih obratov, kakor je določeno v Prilogi I k Direktivi 96/61/ES in zajeto v Direktivi 96/82/ES kot posledica poplavljanja.

6.  Ukrepe za obvladovanje tveganja poplav, zlasti tiste, povezane z gradnjo infrastruktur, je treba zanesljivo in pregledno oceniti z gospodarskega in okoljskega vidika, da se zagotovi njihova dolgoročna učinkovitost za državljane in podjetja, ob upoštevanju načela povračila stroškov, vključno z okoljskimi stroški in stroški virov.

7.  Ob upoštevanju načela solidarnosti je treba ukrepe v višje ali nižje ležečih območjih obravnavati, kjer je primerno, kot del načrtov za obvladovanje tveganja poplav. Ukrepi za obvladovanje tveganja poplav ali kateri koli ukrepi , ki so sprejeti v eni državi članici, ne smejo povečati tveganja poplav v sosednjih državah.

8.  Če država članica želi bistveno spremeniti ukrepe za izvajanje ali časovni razpored, določen za izvajanje med rokom za preverjanje, predvidenim v členu 11(2), države članice sprejmejo ustrezen ukrep za zagotovitev usklajevanja z drugimi državami članicami v mednarodnem vodnem območju ter za obveščanje in sodelovanje javnosti.

Člen 10

1.  Prvi načrt za obvladovanje tveganja poplav vključuje vsebine, določene v delu A Priloge. Nadaljnji pregled, v skladu s členom 11(2), vključuje vsebine, določene v delu B Priloge.

2.  Države članice Komisiji predložijo vmesno poročilo, ki opisuje napredek pri izvajanju načrtovanih ukrepov, v treh letih od objave vsakega načrta za obvladovanje tveganja poplav ali njegove posodobitve.

Člen 11

1.  Države članice zagotovijo, da bodo načrti za obvladovanje tveganja poplav dokončani in objavljeni najpozneje do 22. decembra 2015 ter izvajani od 23. decembra 2015.

2.  Načrti za obvladovanje tveganja poplav se pregledajo in posodobijo najpozneje leta 2021 in potem vsakih šest let.

Člen 12

1.  Države članice zagotovijo za vodna območja, ki so v celoti na njihovem ozemlju, izdelavo enega načrta za obvladovanje tveganja poplav.

2.  Države članice v primeru mednarodnih vodnih območij, ki so v celoti na območju Skupnosti, zagotovijo usklajevanje, na primer z razvijanjem omrežij za izmenjavo informacij med pristojnimi organi, katerega cilj je izdelava enega mednarodnega načrta za obvladovanje tveganja poplav. Države pristopnice in države kandidatke se močno spodbuja k dejavnemu sodelovanju pri teh usklajevalnih ukrepih.

Kjer se tak načrt ne izdela, države članice izdelajo načrt za obvladovanje tveganja, ki zajema vsaj tiste dele mednarodnega vodnega območja, ki so na njihovem ozemlju. Pri pripravi takih načrtov se posvetujejo z državami članicami, ki so del mednarodnega povodja, poročajo o stališčih zadevnih držav članic in upoštevajo vpliv njihovih načrtov na sosednje države članice.

3.  Države članice zagotovijo, da so zahteve te direktive usklajene na celotnem vodnem območju. Pri mednarodnih vodnih območjih zadevne države članice skupaj skrbijo za usklajevanje in lahko v ta namen uporabijo obstoječe strukture iz mednarodnih sporazumov.

4.  V primeru mednarodnega vodnega območja, ki se širi prek meja Skupnosti in kjer ni izdelan noben mednarodni načrt za obvladovanje tveganja poplav, ki vključuje katero koli zadevno tretjo državo, si zadevna država članica ali države članice prizadevajo za ustrezno usklajevanje z zadevnimi državami nečlanicami, da uresničijo cilje direktive na celotnem vodnem območju .

5.  Pri morebitnih problemih, ki vplivajo na obvladovanje tveganja poplav v državi članici in jih ni mogoče obravnavati na ravni države članice, se sklicuje na člen 12 Direktive 2000/60/ES.

Usklajevanje z Direktivo 2000/60/ES, obveščanje in sodelovanje javnosti

Člen 13

1.  Razvoj prvih kart poplavnih območij in njihovi nadaljnji pregledi iz člena 8 te direktive se bodo izvedli s tesnim usklajevanjem in bodo vključeni v preglede iz člena 5(2) Direktive 2000/60/ES.

2.  Razvoj prvih načrtov za obvladovanje tveganja poplav in njihovi nadaljnji pregledi iz člena 10 te direktive se bodo izvedli s tesnim usklajevanjem in se lahko vključijo v preglede načrtov upravljanja povodij iz člena 13(7) Direktive 2000/60/ES.

3.  Države članice zagotovijo, da se dejavno sodelovanje vseh zainteresiranih strani iz člena 14 te direktive usklajuje z dejavnim sodelovanjem vseh zainteresiranih strani iz člena 14 Direktive 2000/60/ES.

Člen 14

1.  Države članice dajo v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (13) in v skladu z Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah predhodno presojo tveganja poplav, karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav na voljo javnosti.

2.  Države članice zagotovijo dejavno sodelovanje vseh zainteresiranih strani pri izdelavi, pregledovanju in posodabljanju načrtov za obvladovanje tveganja poplav iz poglavja IV.

3.  Države članice obvestijo javnost in jo dejavno vključijo, da zagotovijo visoko stopnjo pripravljenosti kot del načrtov za obvladovanje tveganja poplav, da zmanjšajo škodljive posledice poplav.

Izvedbeni ukrepi in spremembe

Člen 15

1.  Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 16(2) sprejme tehnične formate za prenos in obdelavo podatkov, vključno s statističnimi in kartografskimi podatki.

2.  Komisija lahko, ob upoštevanju obdobij za pregledovanje in posodobitev ter v skladu s postopki iz člena 16(2), prilagodi člen 4(2), člen 7(2) in (3) ter Prilogo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

3.  Države članice prebivalcem območij iz člena 7(2) redno zagotovijo informacije in usposabljanje, da bi jim omogočili sprejetje ustreznih previdnostnih ukrepov pred poplavami in ukrepov po poplavah .

Člen 16

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 21 Direktive 2000/60/ES (v nadaljevanju " odbor" ).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece.

3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 17

1.  Države članice se lahko odločijo, da ne pripravijo predhodne ocene tveganja poplav iz člena 4 za tista povodja in dele obale, za katere je do ... (14) ugotovljeno, da jih ogroža možno precejšnje tveganje poplav ali obstaja razumna tolikšna verjetnost, da se te pojavijo, da je ta področja treba uvrstiti med področja iz člena 5(1)(b).

2.  Države članice se lahko do ...* odločijo, da uporabljajo obstoječe karte poplavnih območij, če te izpolnjujejo cilj za karte iz člena 7.

3.  Države članice se lahko odločijo, da ne pripravijo načrtov za obvladovanje tveganja poplav iz člena 9, če obstoječi načrti ob ...* ustrezajo doseganju ciljev iz členov 1 in 9.

4.  Države članice obvestijo Komisijo o svojih odločitvah v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena v rokih, ki so določeni v členih 6(1), 8(1) in 11(1).

Poročila in končne določbe

Člen 18

Države članice predložijo Komisiji predhodno presojo tveganja poplav, karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav, vključno s čezmejnimi tveganji poplav, v treh mesecih po njihovem dokončnem oblikovanju.

Člen 19

Komisija najpozneje do 22. decembra 2018 ter potem vsakih šest let predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te direktive. Pri pripravi poročila se upoštevajo posledice podnebnih sprememb.

Člen 20

1.  Države članice sprejmejo zakone, predpise in upravne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ... (15) *. Besedilo teh ukrepov in korelacijsko tabelo med temi ukrepi in to direktivo takoj posredujejo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki jih zajema ta direktiva.

Člen 21

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 22

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

Priloga

Načrti za obvladovanje tveganja poplav

A.  Vsebine prvih načrtov za obvladovanje tveganja poplav:

   1. ugotovitve predhodne presoje tveganja poplav, kakor je zahtevano v poglavju II;
   2. karte poplavnih območij, pripravljene na podlagi poglavja III, in ugotovitve, ki izhajajo iz teh kart;
   3. opis ustrezne ravni varstva, določene v skladu s členom 9(4) ;
   4. opis ukrepov, ki so potrebni za doseganje ustreznih ravni varstva, vključno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 9, in ukrepi v zvezi s poplavami, sprejetimi na podlagi drugih predpisov Skupnosti;
  5. opredelitev prednostnih ukrepov, ki spodbujajo preprečitev škode v skladu s cilji "neposlabšanja" in/ali "dobrega ekološkega, kemijskega in količinskega stanja" iz Direktive 2000/60/ES, kot so:
   varstvo močvirja in poplavnih ravnic;
   obnovitev propadajočih mokrišč in poplavnih površin (med njimi rečni meandri), predvsem tistih, ki ponovno povezujejo reke z njihovimi poplavnimi površinami;
   odstranitev zastarelih infrastruktur za obrambo pred poplavami iz rek;
   preprečevanje nadaljnjih gradenj (infrastruktur, stanovanjskih objektov itd.) na poplavnih ravnicah;
   spodbujanje gradbenih ukrepov za nadgradnjo že obstoječih stavb (kot je temeljenje s piloti);
   podpiranje praks trajnostne uporabe zemljišč v povodjih, kot je obnova gozdov z namenom izboljšanja naravnega zadrževanja vode in obnavljanja podzemne vode;
   predhodna odobritev ali registracija za stalne gradbene dejavnosti na poplavnih ravnicah, kot sta izgradnja in industrijski razvoj;
   6. opis sprejetih ukrepov za obveščanje javnosti in javno posvetovanje;
   7. opis usklajevalnega postopka znotraj vsakega mednarodnega vodnega območja in usklajevalnega postopka z Direktivo 2000/60/ES ter seznam pristojnih organov.

B.  Vsebine nadaljnjih posodobitev načrtov za obvladovanje tveganja poplav:

   1. vse spremembe ali posodobitve od objave prejšnje različice načrta za obvladovanje tveganja poplav, vključno s povzetkom pregledov iz poglavij II, III in IV;
   2. ocena napredka pri doseganju določene ravni preprečevanja tveganj in varstva;
   3. opis in razlaga vseh ukrepov, predvidenih v predhodni različici načrta za obvladovanje tveganja poplav, ki se niso izvajali;
   4. opis vseh dodatnih ukrepov od objave prejšnje različice načrta za obvladovanje tveganja poplav.

(1) UL C ...
(2) UL C ...
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2006.
(4) UL L 327, 22.12.2000 , str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).
(5) UL L 297, 15.11.2001, str. 7.
(6) UL L 311, 14.11.2002, str. 3.
(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(8)* Tri leta od dneva začetka veljavnosti te direktive.
(9) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).
(10) UL L 10, 14.1.1997, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 345, 31.12.2003, str. 97).
(11) UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).
(12) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(13) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
(14)* Datum začetka veljavnosti te direktive.
(15)** Dve leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

Zadnja posodobitev: 12. december 2006Pravno obvestilo