Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije

Po mnenju poslancev morajo biti ključni cilji sklada spodbujanje energetske učinkovitosti, prihrankov energije in obnovljivih virov energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in drugih tveganj, ravnanje z odpadki ter izboljšanje dostopa najrevnejših držav do energetskih storitev in raznolikost energetskih virov v državah v razvoju. Podpora projektom in izbira tehnologije morata biti pogojeni z izpolnjevanjem celovitih trajnostnih meril, prispevanjem k trajnostnemu razvoju, geografskimi značilnostmi in razpoložljivimi regionalnimi viri.

 

Komisija bi se morala pri izvajanju nalog sklada osredotočiti na projekte majhnega obsega, h katerim je najteže pritegniti naložbe zasebnega sektorja. Ob tem je treba redno spremljati prag upravičenosti, ki je 10 milijonov evrov za individualne projekte, ter nameniti vsaj tretjino razpoložljivih sredstev projektom manjšega obsega, ki stanejo manj kot milijon evrov.

 

 

Parlament poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo podpora vsem projektom biomase, vključno s projekti za čiščenje vode in odplak, v državah v razvoju pogojena z izpolnjevanjem strogih trajnostnih meril.

 

Poslanci se zavzemajo, da bi sklad GEEREF podprl fotovoltaične projekte in razvoj inteligentnih tehnologij GRID, ob čemer zlasti poudarjajo potrebo po naložbah, primernih za revno podeželje. Sklad naj bi v državah v razvoju podprl razvoj lokalnih trgov, proizvodnje in zmogljivosti, na primer s podporo lokalnim malim in srednjim podjetjem, da bodo lahko prevzela odgovornost za trženje novih tehnologij.

 

Komisija bi morala tudi zagotoviti, da bo sklad usklajen z državami članicami ter skupnimi evropskimi programi in bo dopolnjeval njihovo razvojno politiko ter energetske pobude, namenjene državam v razvoju.

 

 

Predlagani minimalni cilj financiranja 100 milijonov evrov, s po 15 milijonov evrov prispevkov za leti 2007 in 2008, je po mnenju poslancev povsem neprimeren, saj je cilj povečati delež projektov energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter znatno prispevati k trajnostnemu razvoju.

 

Parlament zato poziva Komisijo, naj prispevek zviša, istočasno pa spodbudi države članice in večstranske finančne ustanove, naj se povežejo in občutno povečajo obseg sklada.

 

 

V razpravi o pobudi je v imenu svoje politične skupine Evropske ljudske stranke sodelovala tudi slovenska poslanka Romana JORDAN CIZELJ (EPP-ED, SI), ki sicer podpira pobude, ki pripomorejo k varni in trajnostni oskrbi z energijo, vendar pa je obenem izrazila pomisleke glede ustanavljanja omenjenega sklada:

 

"Prvi pomislek: število pobud na področju energetske in razvojne politike vztrajno narašča. Na žalost so želeni rezultati relativno redki. Pobude v obliki različnih skladov so med seboj neusklajene, predvsem pa le redko financirajo posamezne projekte neposredno. Slednje velja tudi za omenjeni sklad, ki naj bi deloval preko ustanavljanja in financiranja regionalnih podskladov v državah v razvoju. Razmisliti je treba, kako bo to vplivalo na preglednost porabe sredstev in koliko institucionalni pogoji v državah v razvoju sploh omogočajo njihovo namensko uporabo.

 

Drugič: učinkovite akcije so lahko le tiste, ki so pravočasne. V primeru predlaganega svetovnega sklada pravočasnosti ni zaznati. Predlog je bil podan že leta 2006, obravnavamo ga šele letos.

 

Tretjič: želim poudariti dejstvo, navedeno v dokumentu samem: sredstva, namenjena skladu so nezadostna. Zagotovljena ni niti minimalna vsota, predvidena za uspešno delovanje sklada. To bo le stežka pripomoglo k spodbujanju naložb zasebnega sektorja.

 

In četrtič: nenazadnje učinkovito delovanje sklada si težko predstavljam zgolj kot prizadevanje Unije v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami. V našem predlogu pogrešam jasno ambicijo in načrt sodelovanja z drugimi industrializiranimi državami po svetu ter internacionalizacijo svetovnega sklada.

 

Kot že omenjeno, ideja je dobrodošla, a o njeni dodani vrednosti in dejanski izvedbi velja še razmisliti."