Pesticidi: Kako zaščititi rastline, okolje in človekovo zdravje?

Sveženj zakonodaje o pesticidih, ki ga je pripravila Komisija in o katerem bodo poslanci razpravljali v ponedeljek zvečer ob 18.00, sestavljajo politične smernice v okviru tematske strategije o trajnostni uporabi pesticidov, uredbe EU o dovoljenih sestavinah v  proizvodih za varstvo rastlin in direktive o njihovi uporabi v kmetijstvu in gozdarstvu.

 

 

Pesticidi so snovi, ki ovirajo normalno presnovo in preprečujejo rast in razmnoževanje škodljivcev ter jih tako uničujejo. Pesticidi so lahko sintetični ali naravno proizvedeni.

 

Med pesticide sodijo herbicidi, ki preprečujejo rast in kalitev plevelov in se uporabljajo pri pridelavi žit, ter fungicidi, ki preprečujejo glivična obolenja in se uporabljajo med drugim v vinogradništvu, sadjarstvu in pridelavi krompirja.

 

Insekticidi uničujejo insekte tako, da onemogočijo njihove življenjsko pomembne funkcije. Insekti jih zaužijejo, vdihavajo, pogosto pa je dovolj že, da pridejo z njimi v stik. Zelo je pomembno je, da poleg škodljivcev ne  ogrožajo tudi drugih živih bitij.

 

 

Pesticidi, ki uničujejo škodljivce, ščitijo kmetijske pridelke pred napadi bolezni, ki jih povzročajo bakterije in trosi in omogočajo večji in kvalitetnejši pridelek.

 

Z uporabo pesticidov se na primer pri uničevanju plevelov zmanjšuje vložek človeškega dela in kmetijska dejavnost postaja gospodarnejša in donosnejša. S tem se zagotavlja lažja eksistenca kmetov in cenejša oskrba trga z živili.

 

 

Z napadom na življenjsko pomembne funkcije živih organizmov pa pesticidi ne uničujejo samo škodljivcev, ampak lahko škodujejo tudi drugim živim bitjem, tudi človeku, pri čemer gre za nevaren poseg v okolje. Uničijo  lahko koristne organizme in porušijo ravnotežje ekosistema.

 

Pri ljudeh lahko pride do okvar dednih zasnov, imunskega sistema in težav s plodnostjo. Najnovejše znanstvene raziskave opozarjajo na nevarnost, da lahko nekateri pesticidi tudi v neznatnih količinah povzročajo pri ljudeh poškodbe tako imenovanega endokrinega sistema in zmotijo hormonalno aktivnost. Za nekatere pesticide tudi sumijo, da povzročajo raka.

 

Kljub strogim zakonskim predpisom analize odkrivajo pesticide v prehrani, v zemlji, v podtalnih in površinskih vodah, v rekah, v jezerih, kjer ogrožajo živa bitja in ekosistem

 

 

Odgovor na strategijo predstavlja v svojem poročilu slovaška samostojna poslanka Irena Belohorska. V njem članicam predlaga več priporočil, kot sta denimo spodbujanje kmetovanja z zmanjšano uporabo pesticidov ter uporaba alternativnih metod.

 

Nemška poslanka Hiltrud Breyer iz skupine Zelenih pa bo v ponedeljek predstavila tudi poročilo o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet.

 

Poročevalka Breyerjeva navaja, da je cilj uredbe zagotoviti visoko raven zdravja ljudi in okolja v skladu s standardi kakovosti okvirne direktive o vodah, da prispeva k zmanjšanju poskusov na živalih in spodbuja konkurenčnost proizvajalcev v korist uporabnikov - kmetov.

 

Poslanci podpirajo prepoved uporabe gensko spremenjenih in rakotvornih snovi ter snovi, ki ogrožajo plodnost, endokrini sistem in delovanje hormonov. Zahtevajo tudi dodatno prepoved izjem, ki jih predvideva predlog Komisije in prepoved snovi z nevrotoksičnimi ali imunotoksičnimi učinki. Njihova dodatna zahteva je opredelitev ranljivih skupin, na katere ostanki fitofarmacevtskih snovi v naravi ne bi smeli imeti škodljivih učinkov. Poslanci se zavzemajo za varovalo proti poskusom na živalih, ki naj bi se izvajali samo kot skrajni ukrep.

 

 

Nemška krščanska demokratka Christa Klaß je pripravila poročilo o direktivi za doseganje trajnostne rabe pesticidov.

 

Odbor za okolje želi, da se v naslednjih petih letih uporaba pesticidov v EU zmanjša za četrtino, v naslednjih desetih letih pa za polovico. Poleg tega naj bi države članice pripravile nacionalne akcijske načrte z ustreznimi redukcijskimi cilji.

 

Odbor za okolje med drugim zahteva prepoved razprševanja nevarnih snovi z letali, ki se uporablja zlasti v gozdarstvu in vinogradništvo. Tako naj bi zmanjšali onesnaževanje naravnega okolja oziroma nevarnost za ljudi v naseljenih območjih. Izjeme bi bile dovoljene v primerih, kot so izjemno visoke lege kultur in akutni napadi škodljivcev.

 

Predlog direktive predvideva tudi uvedbo zaščitnih pasov ob vodotokih in na vodnih zajetjih, parlament pa z dopolnilom zahteva, da so ti pasovi široki vsaj 10 metrov.

 

Med določili direktive je tudi prepoved oziroma omejitev uporabe nevarnih snovi na najmanjšo možno mero na območjih, ki jih uporablja širša javnost ali občutljive skupine, vsaj v parkih, javnih vrtovih, ter na športnih, šolskih in otroških igriščih. Odbor predlaga zaostritev in se zavzema za prepoved uporabe na vseh območjih, ki jih uporablja širša javnost ali občutljive skupine. Gre tudi za stanovanjska območja in območja v bližini javnih zdravstvenih ustanov ter na obsežnejših območjih, kjer je škropljenje prepovedano. Na vseh teh območjih bi bilo treba uporabljati nekemične alternative, lokalne prebivalce pa vedno obvesti o času, kraju in možnih učinkih škropljenja.

 

Prenos razprave o pesticidih lahko spremljate danes ob ca. 18.00 na naši spletni strani.