Podnebna zakonodaja 2020: Obnovljivi viri energije

Povprečni delež obnovljivih virov energije v EU glede na celotno energetsko porabo je trenutno 8,5-odstoten. Pri tem je najbolj vzorna Švedska, saj iz obnovljivih virov energije pridobiva kar 39 odstotkov energije, medtem ko teh na Malti praktično ne uporabljajo.

 

Promet z obnovljivimi viri energije v EU znaša 30 milijonov evrov, ustvarja pa okoli 350.000 delovnih mest. Če bi se njihov delež povečal na 20 odstotkov, bi to pomenilo povečanje delovnih mest v panogi na skoraj milijon do leta 2020. Dvajsetodstotna  uporaba obnovljivih virov bi letno prihranila 600 do 900 milijonov ton CO2, porabo fosilnih goriv pa bi se zmanjšala za 200 do 300 milijonov ton.

 

 

Poročevalec EP, Luksemburžan Claude Turmes iz skupine Zelenih meni, da je cilj predlagane direktive Komisije o 20-odstotnemu deležu obnovljive energije do leta 2020 sicer korak v pravo smer, vendar meni, da je problematična predvsem vzpostavitev sistema za zagotavljanja izvora energije, saj ta po njegovem mnenju temelji na šibki pravni podlagi. Predlog Komisije bi namreč lahko ogrozil obstoječe sisteme nacionalnih načrtov za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, zato je treba oblikovati besedilo tudi tako, da bo zagotavljalo naložbe v uporabo obnovljivih energetskih virov.

 

 

Turmes je na januarskem plenarnem zasedanju kritiziral predlagani cilj doseganja desetodstotne uporabe biogoriv do leta 2020, saj so znanstvene raziskave pokazale, da letne žetve sladkorne pese ali pšenice zelo slabo prispevajo k ravnotežju CO2. Komisija ni imela zadosti poguma, da bi se temu cilju odrekla, je menil Turmes, mi pa ga bomo zagotovo imeli, je še poudaril.

 

Veliko smotrneje bi bilo, če bi biomaso, ki jo imamo v Evropi, uporabili za soproizvodnjo toplotne in električne energije, je dejal Turmes. Prihranili bi od tri- do štirikrat več CO2, če bi za proizvodnjo električne in toplotne energije uporabljali biomaso namesto premoga.

 

 

Predlog Evropske komisije določa za vsako posamezno državo članico tudi individualne cilje, ki jih opredeljuje v deležih, ki naj bi jih te dosegla do leta 2020. Turmes meni, da so nacionalni cilji zastavljeni zelo dobro. Poudarja, da mora Evropski parlament predvsem paziti, da ne bo popustil vplivom lobistov nacionalnih interesov, temveč mora zastopati evropski interes.

 

 

Claude Turmes, rojen leta 1969 v luksemburškem kraju Diekirch, je kot športni učitelj prvič zašel v politične vode, ko se je včlanil v luksemburško okoljsko gibanje. Leta 1999 je na volitvah v EP zastopal  luksemburško stranko zelenih, imenovano Déi Gréng, ker je želel zagotoviti njeno udeležbo pri razpravah tam, kjer se dejansko oblikuje evropska okoljska in energetska politika. Zanj je Evropski parlament pravi naslov, kjer je mogoče prispevati k mirnemu in pravičnejšemu svetu, svetu, ki je v spravi z okoljem. 

 

Turmes je evropski poslanec od leta 1999 in podpredsednik skupine Zelenih ter koordinator evropske energetske politike. Je član odbora za industrijo in začasnega odbora za podnebne spremembe.